Ne učitelji ne mladi ne poznajo tehnologije, s katero živijo vsak dan. Podobno je pri starejših.

Galerija
Kozma Ahačič. FOTO: Leon Vidic/Delo
Znan latinski rek Marka Tulija Cicerona, da je zgodovina magistra vitae, učiteljica življenja, se mi je (iztrgan iz konteksta spisa O govorniku) vedno zdel nekoliko patetičen. Zgodovino namreč lahko dokaj dobro poznamo, pa še vedno ponavljamo napake svojih prednikov. Lahko jo celo raziskujemo, pa nas nič ne nauči.
V tem izreku me je vedno motil glagol: zgodovina namreč ni učiteljica življenja že kar sama po sebi. Daje nam zgolj možnost, da sedanjost pogledamo skozi izkušnje preteklih generacij – a hkrati tudi možnost, da nas njeno poznavanje zavede v lažno prepričanje, da nas sedanjost ne more presenetiti, da nas ne more ujeti nepripravljene; da ne moremo biti podobno slepi, nespametni, nepremišljeni, kot so bili ljudje pred nami.
Vsi dobro poznamo zgodbo o Primožu Trubarju in prvih ...