Priložnosti visokih cen

Veliko podjetij zagotavlja rešitve na področju energetske transformacije in prihrankov pri porabi energentov v gospodinjstvih in gospodarstvu.
Fotografija: Bojan Ivanc. FOTO: Matej Družnik/Delo
Odpri galerijo
Bojan Ivanc. FOTO: Matej Družnik/Delo

Po tednu počitnic in delnem odklopu od večinoma negativnih novic v svetovnem poslovnem tisku, vse informacije kažejo drugačno sliko, če jih analiziramo nekoliko v retrospektivi in se osredotočimo na primaren vir informacij (statistični urad ali inštitut) namesto na sekundarnega (poslovni medij).

Trdni podatki o gospodarskih razmerah v slovenskem gospodarstvu ostajajo dobri, prav tako velik padec zaupanja potrošnikov ne odraža tudi dejansko nižje realne potrošnje, temveč pretežno nezadovoljstvo zaradi visokih cen. Cene energentov so globalno tema v ospredju, saj izjemna suša pomeni slabe hidrološke razmere in s tem slabi proizvedeno količino električne energije v hidroelektrarnah, delno tudi v jedrskih elektrarnah, saj je voda uporabljena za ohlajanje odvečne toplote.

Visoke cene energentov, še posebno električne energije, pa pomenijo tudi večje okno priložnosti za ponudnike rešitev, ki zagotavljajo prihranke pri porabi ali pa, denimo, razvijajo tehnologije, ki omogočajo proizvodnjo električne energije na drugačen način (vetrna, solarna, vodik in podobno). Veliko sprememb je očem potrošnikov nevidnih, saj se s tem pomembno izboljšuje ekonomika proizvodnim tehnologijam, ki zahtevajo manjšo porabo energentov.

Razmere na trgu električne energije kažejo, da nas bodo visoke cene električne energije spremljale še nekaj let, ker dodatne proizvodnje ni mogoče pomembno povečevati brez umestitve novih kompleksnih objektov. To je tudi podlaga za določitev relativno visoke spodnje višine cene. Zelo deževno in sneženo leto, ki bi sovpadalo z recesijo v industriji in umiritvijo cen zemeljskega plina zaradi spremembe strategije Gazproma, bi tekočo ceno električne energije lahko tudi precej znižalo, vendar je majhna verjetnost, da bi vsi trije učinki (vreme, recesija, cenovna strategija Gazproma) sovpadali v prihodnjem letu.

Visoke cen nas bodo spremljale še nekaj let, ker ni dovolj novih virov. FOTO: Jure Eržen/Delo
Visoke cen nas bodo spremljale še nekaj let, ker ni dovolj novih virov. FOTO: Jure Eržen/Delo

Na strani povpraševanja krepitev elektromobilnosti in koncepta pametne hiše (z lastno proizvodnjo električne energije in hranilnikom) povečujeta gospodinjsko porabo električne energije, čeprav strešna solarna elektrarna omogoča velik del energetske samozadostnosti. To so tudi investicije, ki si jih lahko privošči 20–25 odstotkov evropskih gospodinjstev, pri čemer so ozko grlo tudi tehnološke omejitve (priključitev na omrežje, dobavljivost določenih električnih delov) ali vsebinske (življenje v večstanovanjskem objektu zahteva odločitev skupnosti). Vseeno se ekonomika takšnih konceptov srednjeročno izboljšuje, še posebno če tekoča proizvodnja električne energije presega porabo, ki se uporabi za prodajo na trgu po tekočih cenah.

Visoka dnevna (urna) nihanja cene električne energije postavljajo v ospredje fleksibilnejše modele porabe v proizvodnji. Pametni stroj, ki pri tekoči proizvodnji upošteva tudi informacijo o tržni ceni električne energije (ta je v določenem trenutku lahko celo negativna), lahko posluje precej bolj rentabilno od tistega, ki konstantno dela, še posebno če je cena električne energije pomembna postavka v končni ceni izdelka. Razvoj informacijskih rešitev v povezavi z delovanjem avtomatike proizvodnje pomembno spreminja način proizvodnje, hkrati pa zahteva tudi spremembe na področju upravljanja nabave, prodaje, tveganj in delovnih mest.

Opravljanje dela v netipičnem delovnem času (zvečer, ponoči, ob koncu tedna) je v času pomanjkanja zaposlenih v zahodnem svetu manj priljubljeno, zato mora biti človeška vpletenost v proizvodni proces najmanjša mogoča, po možnosti zreducirana na raven operaterja ali nadzornika delovanja poslovnega procesa. To je le eden od primerov poslovne transformacije, ki ga bodo podjetja v sedanjih okoliščinah vse bolj uporabljala, ko bodo sprejemala odločitve o prihodnjem investicijskem ciklu.

Tudi v storitvenem sektorju ne smemo zanemariti priložnosti za poslovno transformacijo. Manjše površine za hlajenje izdelkov oziroma optimalnejše delovanje hladne verige, učinkovitejša pametna svetila in večja energetska samopreskrbnost prodajnih površin pomenijo nižjo porabo električne energije. V dejavnosti transporta vodikove celice, električna vozila in povečanje učinkovitosti porabe motorjev z notranjim zgorevanjem povečujejo potencial prihrankov.

Ekonomika menjave voznega parka se spreminja, če se polni baterija e-dostavnika v nočnem času ali polnjenje zagotavlja lastna solarna elektrarna nad parkirnimi površinami transportnega podjetja. Dejavnost kmetijstva je takšna, da glavnino kmetijskih strojev še vedno poganjajo naftni derivati, pri čemer je povpraševanje po kmetijskih pridelkih zelo neelastično glede na ceno, kar zmanjšuje pripravljenost za investicije na področju doseganja energetskih prihrankov. Deli kmetijstva (vzgoja povrtnin, denimo) so prešli na alternativne načine pridelave z uporabo termalne vode kot energenta, vendar je potencial pri kmetijski mehanizaciji še popolnoma neizkoriščen.

V Sloveniji je veliko podjetij, ki jim visoke cene električne energije pomenijo izziv pri poslovanju, in delež teh se bo prihodnje leto le še povečal. Hkrati pa imamo veliko podjetij, ki zagotavljajo rešitve na področju energetske transformacije in prihrankov pri porabi energentov v gospodinjstvih in gospodarstvu. Z vidika doseganja višje dodane vrednosti v nacionalnem gospodarstvu bi morali podpreti tudi ta podjetja, jim zagotoviti ustrezno okolje za inovacije in odpirati poti na zahtevne tuje trge.

Pravo okno priložnosti pri gospodinjskih porabnikih se šele odpira, saj evropske države povprečno ne bodo mogle več dolgo zadrževati prelivanja cen električne energije iz veleprodajnih v maloprodajne (visoki fiskalni stroški). Poslovni porabniki v Evropi se večinoma že spopadajo z višjimi cenami električne energije, vendar se bo povprečna tehtana cena zanje še povečevala zaradi učinka zvišanja cen letnih pogodb za nakupe električne energije. To pomeni, da se bo naklonjenost novim investicijam na tem področju povečevala.

***

Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva. 

Preberite še: