V nadaljevanju preberite:

Pred nekaj tedni nas je Sonce, nam najbližja zvezda, razveselilo s svetlim polarnim sijem, ki nastane ob vstopu delcev s Sonca v Zemljino ozračje. Običajno je viden le iz krajev v bližini Zemljinih polov, tokrat pa smo ga lahko opazovali tudi z zmernih zemljepisnih širin.

Družbena omrežja so preplavile čudovite fotografije rdečkastega neba iz različnih krajev Evrope, Kanade, ZDA in celo iz Mehike. Opomnile so nas, da Sonce ni le dolgočasen rumenkast disk svetlobe, ki čez dan potuje po nebu od vzhoda proti zahodu in nas greje s toplimi žarki, ampak je tudi zvezda z burnim dogajanjem na svojem površju.

Da bi bolje razumeli to dvojno »Dr. Jekyll in Mr. Hyde« podobo Sonca, poglejmo, kaj pravzaprav je. Preprosto bi ga lahko opisali kot vročo plinasto kroglo vodika in helija. Je povsem običajna majhna zvezda, ki vsako sekundo v okoliški prostor izseva okoli 400 kvadrilijonov (4 x 10²⁶) joulov svetlobne energije. Manj kot milijardinko te prestreže Zemlja.