Vojne za ...
Med vojnami v živalskem in človeškem svetu je bistvena razlika.
Odpri galerijo
Živali bijejo boj za preživetje, ljudje predvsem za presežek imetja. FOTO: Shutterstock
Naravno stanje tega planeta je nedvomno vojna. Na našem vrtu, o katerem čedalje bolj ugotavljam, da je mikrokozmos vsega, kar se dogaja v veliko večjem merilu, je včeraj potekal srdit boj.
Iz gnezda na enem od bližnjih visokih dreves je pristala na vrtu mlada vrana. Nevešča daljšega letenja ni mogla poleteti prek betonske ograje. Ne, da se ni trudila. Zaplezala se je v forziciji, izginila v predoru pod hostami in se na drugi strani pojavila vsa mokra, skoraj padla v luknjo odkritega jaška ter za nekaj trenutkov otrpnila, nato jo je besno napadla še mama Kos, ki se je zbala za mladiča Civ civa, skritega v bršljanu.
Kakšen kraval je zganjala mama Kos! Našopirjena na dvojno velikost, z razširjenimi krili in ob spremljavi bojnih krikov se je zaganjala v malo vrano z vseh strani. Mama in oče Vrana sta na otroka panično vreščala z visokega macesna, poleg razjarjene kosovke sta malo vrano na vrtu ogrožala še človeka. Ta dva sta ji sicer le hotela pomagati najti zasilni izhod skozi vrtna vrata, a zaščititi sta morala tudi svojo glavo. Mama in oče Vrana sta, bolna od nervoze, nizko preletavala bojišče, mama Kos pa je bila za mladiča prav tako pripravljena dati življenje.
Dežnik! To bo dobra zaščita pred tremi vreščali. Z enim, razprtim nad glavo, sem stekla odpret vrtna vrata, s konico drugega pa mali vrani dala pospešek proti izhodu. Taktika je uspela, negotovo je odkorakala skozi vrata. Starši so se še nekaj časa drli in preletavali mimoidoče na ulici, potem je vse potihnilo. Tudi kosovka, ki je ubranila svojega Civ civa – do obiska prve mačke.
Dva ptičja tabora z istim ciljem – zaščititi družino. Kako človeško. Toda med vojnami v živalskem in človeškem svetu je bistvena razlika. Živali bijejo boj za preživetje, ljudje (zlasti tisti, ki začnejo vojno) predvsem za presežek imetja.
Iz gnezda na enem od bližnjih visokih dreves je pristala na vrtu mlada vrana. Nevešča daljšega letenja ni mogla poleteti prek betonske ograje. Ne, da se ni trudila. Zaplezala se je v forziciji, izginila v predoru pod hostami in se na drugi strani pojavila vsa mokra, skoraj padla v luknjo odkritega jaška ter za nekaj trenutkov otrpnila, nato jo je besno napadla še mama Kos, ki se je zbala za mladiča Civ civa, skritega v bršljanu.
Kakšen kraval je zganjala mama Kos! Našopirjena na dvojno velikost, z razširjenimi krili in ob spremljavi bojnih krikov se je zaganjala v malo vrano z vseh strani. Mama in oče Vrana sta na otroka panično vreščala z visokega macesna, poleg razjarjene kosovke sta malo vrano na vrtu ogrožala še človeka. Ta dva sta ji sicer le hotela pomagati najti zasilni izhod skozi vrtna vrata, a zaščititi sta morala tudi svojo glavo. Mama in oče Vrana sta, bolna od nervoze, nizko preletavala bojišče, mama Kos pa je bila za mladiča prav tako pripravljena dati življenje.
Dežnik! To bo dobra zaščita pred tremi vreščali. Z enim, razprtim nad glavo, sem stekla odpret vrtna vrata, s konico drugega pa mali vrani dala pospešek proti izhodu. Taktika je uspela, negotovo je odkorakala skozi vrata. Starši so se še nekaj časa drli in preletavali mimoidoče na ulici, potem je vse potihnilo. Tudi kosovka, ki je ubranila svojega Civ civa – do obiska prve mačke.
Dva ptičja tabora z istim ciljem – zaščititi družino. Kako človeško. Toda med vojnami v živalskem in človeškem svetu je bistvena razlika. Živali bijejo boj za preživetje, ljudje (zlasti tisti, ki začnejo vojno) predvsem za presežek imetja.
