Dolga pot do raja

Bled bo potreboval desetletja, da si povrne nekdanjo slavo.
Fotografija: Zdaj je Bled za množice zgolj še en kraj več, ob katerem odkljukajo novo turistično trofejo. KARIKATURA: Marko Kočevar
Odpri galerijo
Zdaj je Bled za množice zgolj še en kraj več, ob katerem odkljukajo novo turistično trofejo. KARIKATURA: Marko Kočevar

Podoba Bleda je dih jemajoča in neponovljiva. Upravičeno ga štejemo med najlepše kraje sveta.

Začetki (romarskega) turizma segajo več kot 500 let v preteklost, pred stoletjem pa je veljal za eno od treh najprestižnejših turističnih središč v Evropi. Potrebovali so desetletja, da so Bled po drugi svetovni vojni uničili, je dejal izumitelj z Bleda Peter Florjančič. Bled je kljub vsej svoji lepoti postal simbol sodobnega potrošništva, ki se odslikava v množičnem turizmu. Zdaj bo potreboval desetletja, da si povrne nekdanjo slavo.

Zdaj je za množice zgolj še en kraj več, ob katerem odkljukajo novo turistično trofejo. Tak turizem »podobi raja« ne dela uslug, čeprav bi bili krivični do številnih ponudnikov, ki se trudijo presegati tovrstno logiko.

Medvedjo uslugo pa si delajo domačini sami, ki so si garaže preuredili v nastanitvene objekte. Množice golih teles, željnih ohladitve na skoraj vsakem metru jezerske obale, so lep dokaz nebrzdanega pritiska človeka na naravno okolje in dokaz, da o »jutri« razmišljajo redki, tako turisti kot Blejčani.

V spomladi sprejeti strategiji obljubljajo, da bo Bled postal »edinstven alpski biser«, a o vrhunskem turizmu so sanjali že pred več kot desetletjem. Ob prihodu množic so se jim sanje razblinile.

S precej več razumevanja, znanja, potrpljenja in ne nazadnje tudi solidarnosti bodo zdaj morali tankočutno ukrepati, da bodo vzpostavili butično ponudbo in da bo zacvetel butični turizem. Poskrbeti namreč ni treba le za ljudi, ampak tudi ali predvsem za naravno okolje.