Kar bo ostalo, naj gre za pomoč
Vlada bo morala sredstva v šestem protikorosnkem paketu usmeriti tja, kjer covid-19 ogroža materialno preživetje.
Odpri galerijo
Foto: Jure Eržen/delo
S subvencioniranjem čakanja na delo na domu in drugimi takimi ukrepi je vlada pripomogla k ohranitvi približno 300.000 delovnih mest, se je minister za delo Janez Cigler Kralj pohvalil v četrtek v državnem zboru. Približno takrat, ko je poslance pozival, naj podprejo peti sveženj ukrepov, ki naj bi pomagal pri blažitvi posledic covida-19, so njegovi kolegi, ki vodijo resorje notranjih zadev, šolstva, zdravstva in gospodarstva, prebivalstvu pojasnjevali, kje in kako jih čakajo nove omejitve.
Epidemiološke razmere v državi se slabšajo, pristojni pa so prepričani, da bomo krivuljo obrnili navzdol s ponovnim omejevanjem. V po novem že devetih regijah se zapira gostinstvo, veliko storitvenih dejavnosti je okrnjenih, odpovedane so prireditve in zdi se, da se bo v prihodnjih dneh seznam tistih, ki ne smejo delati, še podaljšal. Številni med njimi, ki si še niso opomogli po spomladanski ustavitvi javnega življenja, s strahom gledajo v prihodnje – upati je, da le – tedne in ne kar mesece, ko bodo morali preživeti s precej nižjimi prihodki ali celo brez njih, računi za elektriko, vodo, ogrevanje in vse drugo pa bodo še naprej prihajali.
Samozaposleni lahko računajo na temeljni dohodek, število delodajalcev, ki si bodo pomagali z 80-odstotno subvencijo čakanja na delo, se bo gotovo povečevalo, a pristojni bodo morali razmišljati tudi o drugačnih ali drugih rešitvah. Kot so že v preteklosti opozarjale podjetniške organizacije, je za nekoga, ki sam ne more zaslužiti, tudi zagotavljanje petine plače in prispevkov zaposlenemu velika obremenitev.
Predsednik vlade je ob napovedi ponovnega delnega ugašanja javnega življenja dal vedeti, da »finančne blazine, kot je bila spomladi, v prihodnosti v takšni meri ni na razpolago«. Vlada bo gotovo pripravila še šesti paket ukrepov za blaženje posledic, pri katerem pa ne bi smelo biti več veliko prostora za všečnosti in priboljške, ampak bo morala sredstva usmeriti tja, kjer covid-19 ogroža materialno preživetje, da ne bomo čez leto ali dve šteli nekaj deset tisoč več brezposelnih in tistih, ki živijo pod pragom tveganja revščine.
Epidemiološke razmere v državi se slabšajo, pristojni pa so prepričani, da bomo krivuljo obrnili navzdol s ponovnim omejevanjem. V po novem že devetih regijah se zapira gostinstvo, veliko storitvenih dejavnosti je okrnjenih, odpovedane so prireditve in zdi se, da se bo v prihodnjih dneh seznam tistih, ki ne smejo delati, še podaljšal. Številni med njimi, ki si še niso opomogli po spomladanski ustavitvi javnega življenja, s strahom gledajo v prihodnje – upati je, da le – tedne in ne kar mesece, ko bodo morali preživeti s precej nižjimi prihodki ali celo brez njih, računi za elektriko, vodo, ogrevanje in vse drugo pa bodo še naprej prihajali.
Samozaposleni lahko računajo na temeljni dohodek, število delodajalcev, ki si bodo pomagali z 80-odstotno subvencijo čakanja na delo, se bo gotovo povečevalo, a pristojni bodo morali razmišljati tudi o drugačnih ali drugih rešitvah. Kot so že v preteklosti opozarjale podjetniške organizacije, je za nekoga, ki sam ne more zaslužiti, tudi zagotavljanje petine plače in prispevkov zaposlenemu velika obremenitev.
Predsednik vlade je ob napovedi ponovnega delnega ugašanja javnega življenja dal vedeti, da »finančne blazine, kot je bila spomladi, v prihodnosti v takšni meri ni na razpolago«. Vlada bo gotovo pripravila še šesti paket ukrepov za blaženje posledic, pri katerem pa ne bi smelo biti več veliko prostora za všečnosti in priboljške, ampak bo morala sredstva usmeriti tja, kjer covid-19 ogroža materialno preživetje, da ne bomo čez leto ali dve šteli nekaj deset tisoč več brezposelnih in tistih, ki živijo pod pragom tveganja revščine.
