Nebo kakor polito s krvjo

»Takrat ni bilo večera in videti je bilo, da niti noči ne bo, zakaj nad hišami je bilo nebo rdeče, kakor da je polito s krvjo. Bo ves Trst zgorel?« Prizor opisuje Boris Pahor v Grmadi v pristanu, zbirki novel, sprva je izšla pod naslovom Kres v pristanu. To je njegov spomin, spomin sedemletnega dečka na Narodni dom v plamenih. Preberite še Čas obletnic Skozi otroške oči razbiramo strah in grozoto, ko črne srajce zažgejo znamenito stavbo Maksa Fabianija, simbol slovenske navzočnosti v mestu. »Oberdankov trg je bil poln ljudi, ki so kričali v rdeči svetlobi ... Ves Trst je gledal visoko belo hišo, ki je imela zublje na vseh oknih. Plameni kakor ostri jeziki, kakor rdeče zastave. In Evka se je stresla in tudi Branko se je tiščal k nji. 'Eia, eia, eia – alala!' so peli možje s črnimi fesi.« ...