Negotova usoda enega od temeljev slovenskega jezika

V mesecu, ko največja slovenska založba, ki poseduje tudi edino knjigarniško mrežo v državi, praznuje 80 let, je vzniknila vest, da prenovljena strategija upravljanja kapitalskih naložb predvideva njeno delno privatizacijo. In čeprav Slovenski državni holding zatrjuje, da Mladinske knjige za zdaj ne namerava privatizirati, so pozivi, naj se jo umesti med strateške naložbe države, vse glasnejši.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport poudarjajo, da je treba biti pri privatizaciji te družbe »previden, predvsem zaradi pomena, ki ga ima tako v smislu knjižnega sektorja kot tudi v nacionalnem smislu za ohranjanja slovenskega jezika, bralne kulture in nacionalne identitete«. Umestitev med strateške naložbe pa predvideva tudi pred kratkim sprejeti akcijski načrt ministrstva za kulturo.

In res – to je en najpomembnejših založnikov in knjigotržcev v jugovzhodni Evropi, z družbami v petih državah ter več kot petdesetimi knjigarnami v vseh pomembnejših slovenskih mestih. Mladinska knjiga poleg prav tako razvejene slovenske knjižnične mreže mnogim omogoča enega redkih stikov s tiskano knjigo.

Knjižnica in galerija v rokah otrok po vsej Sloveniji

Založba se pri tem spopada tudi s številnimi izzivi, ki ne hromijo le njenega delovanja, ampak tudi njen omenjeni nacionalni vpliv in pomen. Kot pravi do državnega lastništva zadržani poznavalec slovenskega knjižnega trga Miha Kovač, se v upravi Mladinske knjige »precej hitro menjujejo ljudje, ki založništva ne razumejo, zaposleni se utapljajo v pretiranem administriranju, plače so nizke in nekonkurenčne, zato tisti, ki lahko, odhajajo. Še slabše je to, da založba ne zna delovati povezovalno.«

Ob zavzemanju za ohranitev dosedanjega delovanja založbe, pa naj to pomeni umestitev med strateške naložbe ali iskanje primernega tujega partnerja, je torej ključno, da se tudi založba sama zaveže h kakovostnemu, premišljenemu in povezovalnemu delu ter skrbi za sodelavce, od urednikov, avtorjev, ilustratorjev in številnih drugih, ki že več desetletij sestavljajo hrbtenico Mladinske knjige. Na njen nacionalni pomen je smiselno staviti le, če ga bo s tehtnimi, za razvoj slovenskega jezika in literature smotrnimi odločitvami ohranjala tudi v prihodnje.