Recept za polomijo

Če bi držala interpretacija Milana Brgleza, da so ga iz Stranke modernega centra izključili, ker se je zoperstavil koaliciji med Janševo SDS in Cerarjevo SMC, bi danes – z manjšim tveganjem ­– lahko govorili o obrisih desnosredinske koalicije. Vendar vest dneva ni, da je desnosredinska koalicija po novem verjetnejša. Novica je, da novic ni. Interpretacija, da bi SMC zlezla v koalicijsko posteljo s SDS, je zgrešena. Vsaj v tem trenutku. Zakaj? Zato, ker v SMC dovolj dobro vedo, da se, če bi spali s SDS, iz tega sna ne bi več zbudili.

SMC je stranka, ki je bila pred štirimi leti postavljena okoli lika Mira Cerarja. Pred letošnjimi volitvami je morala stranka odgovoriti na nekaj temeljnih vprašanj: kdo smo, kaj smo, kaj želimo? Ko so v SMC odgovarjali na temeljna eksistenčna vprašanja, so sklenili, da so sredinsko leva stranka liberalnih socialnih nazorov. Ko so pozornejši poslušalci Mira Cerarja prosili, naj stavek o liberalni socialni usmeritvi stranke prevede v razumljivejši jezik, je pojasnil, da SMC ne bo šla v koalicijo s SDS. S tem je stranka nekako odgovorila na vprašanja, ki se tičejo politične identitete SMC.

V SMC poznajo analize javnega mnenja, iz katerih izhaja, da strankino volilno telo nikakor ne bi razumelo koalicijske osi SDS-SMC. Takšna koalicijska os bi bila šok tudi za strankin sekretariat in velik del poslanske skupine. Zaradi vztrajnega predvolilnega zaklinjanja predsednika stranke Cerarja, da ne bo šel v posteljo z Janšo, bi bila sprememba stališča recept za volilno polomijo, ko bodo na sporedu naslednje volitve. Kadar pač bodo.

Vest dneva, ki pravi, da novic ni, vendarle kaže na velike težave sredinsko levega bloka. Manjka jim političnih obrtniških veščin.