Vprašanje za šest milijonov evrov
Koliko takšnih podjetij, kot je Revoz, bi še lahko zraslo?
Odpri galerijo
Foto Marko Kočevar
Če je cilj Slovenije povečanje dodane vrednosti, ki bi posledično državi prineslo tudi več davkov, je Revoz dobra podlaga za ugotovitev, kaj Slovenija počne narobe, da se ji cilj izmika. Dodana vrednost na zaposlenega je v Revozu leta 2017 znašala 76.000 evrov, kar je 75 odstotkov nad slovenskim povprečjem.
Spomnimo, da je GZS lani državo pozval, da ugodne gospodarske razmere izkoristi za ukrepe, ki bi zagotovili gospodarski preboj. Po predlogih GZS, bi Slovenija ob ustreznih ukrepih do leta 2025 lahko ustvarila 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.
Marsikdo se ob Revozu spotakne ob subvencije, spodbude in druge pomoči, ki jih prejme, da sploh ostane v Sloveniji. Tudi za razvoj novega clia je dobil šest milijonov evrov državne pomoči. In res je tudi, da je družba v desetletju ustvarila 185 milijonov evrov čistega dobička, pri tem pa plačala le dobrih šest milijonov evrov davka na dobiček.
A namesto da se sprašujemo, zakaj država nenehno pomaga Revozu, bi se morali vprašati, zakaj je sploh treba, da mora eden največjih slovenskih izvoznikov v Sloveniji prejemati državne spodbude. Da ne bo pomote, niso problem spodbude Revozu, problematičen je odnos države do vseh drugih, ki spodbud nimajo. Zaradi tega Slovenija izgublja naložbe in zaradi teh, ki jih v Sloveniji ni, ima država toliko socialnih težav, nizke plače, skromno dodano vrednost, premalo denarja za zdravstvo, skromne pokojnine ...
Če bomo znali odgovoriti, zakaj Revozu pomoč, in bo državi uspelo najti ustrezno rešitev, da pomoči ne bodo več nujne, potem Revoz ne bo več v nenehnih pogajanjih z državo, ampak si v Sloveniji lahko obetamo prihod še kakšnega industrijskega velikana s podobno ali višjo dodano vrednostjo kot Revoz.
In seveda ni res, da Revoz ne plačuje davkov. Družba na leto odebeli državni proračun za okoli 60 milijonov evrov. Približno polovico prinesejo davki in prispevki, povezani s plačami zaposlenih, preostalo pa davki, povezani s prodajo izdelkov. Še vsaj dvakrat tolikšen izkupiček se v državni proračun steče posredno z davki, ki jih plačajo lokalni dobavitelji, poslovni partnerji, in ko zaposleni porabijo svojo plačo.
Vprašanje torej je, koliko takšnih podjetij, kot je Revoz, bi še lahko zraslo, če bi država za teh šest milijonov evrov pomoči Revozu zmanjšala bremena vsem.
Spomnimo, da je GZS lani državo pozval, da ugodne gospodarske razmere izkoristi za ukrepe, ki bi zagotovili gospodarski preboj. Po predlogih GZS, bi Slovenija ob ustreznih ukrepih do leta 2025 lahko ustvarila 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.
Problematičen je odnos države do vseh, ki do spodbud nimajo dostopa.
Marsikdo se ob Revozu spotakne ob subvencije, spodbude in druge pomoči, ki jih prejme, da sploh ostane v Sloveniji. Tudi za razvoj novega clia je dobil šest milijonov evrov državne pomoči. In res je tudi, da je družba v desetletju ustvarila 185 milijonov evrov čistega dobička, pri tem pa plačala le dobrih šest milijonov evrov davka na dobiček.
A namesto da se sprašujemo, zakaj država nenehno pomaga Revozu, bi se morali vprašati, zakaj je sploh treba, da mora eden največjih slovenskih izvoznikov v Sloveniji prejemati državne spodbude. Da ne bo pomote, niso problem spodbude Revozu, problematičen je odnos države do vseh drugih, ki spodbud nimajo. Zaradi tega Slovenija izgublja naložbe in zaradi teh, ki jih v Sloveniji ni, ima država toliko socialnih težav, nizke plače, skromno dodano vrednost, premalo denarja za zdravstvo, skromne pokojnine ...
Če bomo znali odgovoriti, zakaj Revozu pomoč, in bo državi uspelo najti ustrezno rešitev, da pomoči ne bodo več nujne, potem Revoz ne bo več v nenehnih pogajanjih z državo, ampak si v Sloveniji lahko obetamo prihod še kakšnega industrijskega velikana s podobno ali višjo dodano vrednostjo kot Revoz.
In seveda ni res, da Revoz ne plačuje davkov. Družba na leto odebeli državni proračun za okoli 60 milijonov evrov. Približno polovico prinesejo davki in prispevki, povezani s plačami zaposlenih, preostalo pa davki, povezani s prodajo izdelkov. Še vsaj dvakrat tolikšen izkupiček se v državni proračun steče posredno z davki, ki jih plačajo lokalni dobavitelji, poslovni partnerji, in ko zaposleni porabijo svojo plačo.
Vprašanje torej je, koliko takšnih podjetij, kot je Revoz, bi še lahko zraslo, če bi država za teh šest milijonov evrov pomoči Revozu zmanjšala bremena vsem.
