Začelo se je
Pri odločitvah o NLB je hudič še vedno lahko v podrobnostih, a pot je odprta.
Odpri galerijo
Trd oreh. KARIKATURA: Marko Kočevar
Odhajajoča vlada je s stisnjenimi zobmi zbrala zadostno večinsko voljo in pogum in le sprejela dva ključna dokumenta za začetek privatizacije NLB ter izplačilo njenih 270 milijonskih dividend in zadržanih dobičkov v državni proračun. Pri tem tradicionalno ni bila enotna, ob glasovanju se je vzdržala peterica ministrov, kar spet dokazuje, kako zelo vroč politični kostanj je privatizacija naše največje banke.
A po vsem sodeč je tokratni petek, 13., vendarle zgodovinski: če ne bo še kakšnih presenečenj, ki jih v NLB ni nikoli manjkalo, se bo v prihodnjih tednih lahko začel postopek delne prodaje banke, ki naj bi se končal do konca prihodnjega leta. Do takrat naj bi se delež države v NLB znižal s sedanjih sto na 25 odstotkov plus eno, zlato delnico; ta bo varovalka, da bodo ključne strateške odločitve o banki, z njenim sedežem vred, še vedno ostale v slovenskih rokah.
Seveda pa je tudi pri odločitvah o NLB hudič lahko še v podrobnostih. Predvsem to velja za izravnalne ukrepe, ki nam jih še lahko naprti evropska komisija, konkretno njen direktorat za konkurenco. Ta se v primeru NLB do Slovenije včasih vede, kot da smo nekakšna bruseljska kolonija, zato bomo z zanimanjem spremljali, kaj vse (recimo prodajo dobičkonosne NLB Vita) bosta morali država in banka še položiti na oltar komisije in zaščite konkurence. Smo se pa zdaj vendarle izognili najbolj črnemu scenariju, razglasitvi državne pomoči NLB za nezakonito in vrnitvi 1,5 milijarde evrov.
NLB tudi letos uspešno in dobičkonosno posluje, a tržne razmere niso več tako ugodne kot lani. Gospodarske napovedi za Slovenijo in Evropo se zdaj znižujejo in tudi cene bančnih delnic so v zadnjega pol leta izgubile več kot desetino vrednosti. A pot do privatizacije banke je zdaj odprta, na nas je, da jo čim bolje izkoristimo.
A po vsem sodeč je tokratni petek, 13., vendarle zgodovinski: če ne bo še kakšnih presenečenj, ki jih v NLB ni nikoli manjkalo, se bo v prihodnjih tednih lahko začel postopek delne prodaje banke, ki naj bi se končal do konca prihodnjega leta. Do takrat naj bi se delež države v NLB znižal s sedanjih sto na 25 odstotkov plus eno, zlato delnico; ta bo varovalka, da bodo ključne strateške odločitve o banki, z njenim sedežem vred, še vedno ostale v slovenskih rokah.
Seveda pa je tudi pri odločitvah o NLB hudič lahko še v podrobnostih. Predvsem to velja za izravnalne ukrepe, ki nam jih še lahko naprti evropska komisija, konkretno njen direktorat za konkurenco. Ta se v primeru NLB do Slovenije včasih vede, kot da smo nekakšna bruseljska kolonija, zato bomo z zanimanjem spremljali, kaj vse (recimo prodajo dobičkonosne NLB Vita) bosta morali država in banka še položiti na oltar komisije in zaščite konkurence. Smo se pa zdaj vendarle izognili najbolj črnemu scenariju, razglasitvi državne pomoči NLB za nezakonito in vrnitvi 1,5 milijarde evrov.
NLB tudi letos uspešno in dobičkonosno posluje, a tržne razmere niso več tako ugodne kot lani. Gospodarske napovedi za Slovenijo in Evropo se zdaj znižujejo in tudi cene bančnih delnic so v zadnjega pol leta izgubile več kot desetino vrednosti. A pot do privatizacije banke je zdaj odprta, na nas je, da jo čim bolje izkoristimo.
