Kritičen pogled na zaostalost občine Kočevje

Občina Kočevje kljub svojemu naravnemu bogastvu in potencialu ostaja med najmanj razvitimi v Sloveniji, to dejstvo potrjujejo koeficienti razvitosti za leti 2024 in 2025, ki jih je objavilo ministrstvo za finance. Z izračunanim koeficientom razvitosti 0,86 se Kočevje uvršča na 187. mesto med 212 slovenskimi občinami, kar je sramoten pokazatelj stagnacije in pomanjkanja napredka v primerjavi z drugimi občinami.

Koeficient razvitosti, ki služi kot merilo za določanje obsega sofinanciranja investicij iz državnega proračuna, temelji na kazalnikih, kot so bruto dodana vrednost, dohodnina na prebivalca, stopnja brezposelnosti, indeks staranja prebivalstva, poseljenost in infrastruktura … Kočevje z nizkim koeficientom 0,86, ki je precej pod državnim povprečjem 1,00, izkazuje resne razvojne zaostanke.

Prebilič zavrača sodelovanje s SDS

Kritično je, da Kočevje kljub dolgoletnemu vodenju prejšnjih županov, vključno z Vladimirjem Prebiličem, ni doseglo opaznega napredka. V obdobju 2009–2024 se je koeficient razvitosti občine gibal med 0,82 in 0,91, kar pomeni, da ni bilo bistvenega izboljšanja. Poleg tega se je število prebivalcev v tem obdobju zmanjšalo, kar nakazuje odliv prebivalstva, verjetno zaradi pomanjkanja gospodarskih priložnosti in nezadovoljstva. Poleg tega vir iz leta 2016 navaja, da se je število prebivalcev med letoma 2008 in 2016 zmanjšalo za 930, kar kaže na dolgoročni trend upadanja. Po novejših podatkih (2025) se omenja, da se je število prebivalcev v obdobju 2010–2024 zmanjšalo za več kot 1000.

Nizka razvitost Kočevja je še posebej zaskrbljujoča, če upoštevamo njegove naravne danosti, kot so obsežni gozdovi in potencial za lesno in kemično industrijo ter kmetijstvo, tudi turizem. Namesto napredka se lokalna oblast pogosto zateka k površinskim ukrepom, kot so manjši infrastrukturni projekti, ki ne naslavljajo temeljnih vzrokov za zaostanek. Škandalozen nakup luksuznega službenega vozila za 65.000 evrov, ki presega občinska pravila, dodatno meče slabo luč na prioritete vodstva. Kočevje ostaja ujeto v začaranem krogu odvisnosti od državnih sredstev brez vidnega napredka.

Njegova uvrstitev na 187. mesto ni le statistični podatek, temveč je tudi odraz sistemskega neuspeha lokalnega vodstva pri izkoriščanju potencialov ljudi, ki tu živijo, imajo znanje in izkušnje, kvalifikacijo in izobrazbo. Brez korenitih sprememb v strategiji in prioritetah bo Kočevje še naprej obsojeno na rep lestvice razvitosti, kar je nesprejemljivo za občino z ogromnim potencialom, ki bi morala biti zgled gospodarske in družbene vitalnosti.

Vladimir Prebilič, ki je Kočevje vodil več županskih mandatov, se pogosto hvali z domnevnimi uspehi svojega vodstva, a dejstva razkrivajo drugačno sliko: občina Kočevje ostaja na repu razvitosti med 212 slovenskimi občinami. Kljub letom na čelu občine Prebiliču ni uspelo realizirati ključnih razvojnih izzivov, ki bi Kočevje dvignili iz gospodarske in družbene stagnacije. Njegovo samohvalno poveličevanje lastnih dosežkov je v luči teh neuspehov ne le neupravičeno, temveč tudi zavajajoče, saj občani Kočevja še naprej plačujejo ceno za pomanjkanje resničnega napredka.

Župan Kočevja: Z opremljanjem nelegalnih romskih naselij bi kršili zakonodajo

Čeprav so bile nadomestne županske volitve že lani, velja opozoriti na nekaj zanimivih dejstev o alarmantno nizki volilni udeležbi. Na nadomestnih županskih volitvah v Kočevju, ki so potekale 6. oktobra 2024, je zmago z 69,18 odstotka glasov odnesel podžupan Gregor Košir, kandidat liste Moja Kočevska. Kljub navidezni prepričljivosti rezultata je volilna zgodba v Kočevju vse prej kot triumf demokracije. Z zgolj 35,21-odstotno volilno udeležbo, kar pomeni, da je od 13.004 volilnih upravičencev glasovalo le 4579 ljudi, je zmaga župana Koširja minimalna. Skoraj deset tisoč prebivalcev Kočevja se je odločilo, da ne bodo sodelovali pri izbiri župana, kar je alarmanten signal o stanju lokalne demokracije in zaupanju v politične procese.

Nizka volilna udeležba ni zgolj statistični podatek, temveč je tudi odsev globoke apatije, razočaranja in odtujenosti Kočevcev od lokalne politike. Volivci, ki niso oddali svojega glasu, niso le pokazatelj pasivnosti, ampak so tudi krik po spremembah, ki jih aktualna oblast očitno ni sposobna nasloviti. Gregor Košir, ki je funkcijo župana začasno opravljal po odhodu Vladimirja Prebiliča v evropski parlament, je v svoji kampanji obljubljal nadaljevanje projektov, gospodarski razvoj in marsikaj. Vendar njegova zmaga, podprta z glasovi zgolj 3170 volivcev, ne odraža široke podpore občanov, temveč kvečjemu pomanjkanje alternative in volilne mobilizacije.

Poleg tega je zaskrbljujoče, da županova zmaga temelji na podpori manj kot četrtine volilnih upravičencev. To postavlja pod vprašaj legitimnost njegovega mandata. Kako lahko oseba, ki jo je podprlo le 24,4 odstotka volilnih upravičencev, trdi, da zastopa interese celotne občine? Ljudje, ki niso glasovali, so morda izrazili nezaupnico celotnemu političnemu sistemu v Kočevju, ki mu očitno ni uspelo pritegniti njihovega zaupanja. Nizka udeležba kaže na globoko krizo zaupanja v lokalne institucije, kar bi moralo biti za novoizvoljenega župana in njegovo ekipo rdeči alarm, ne pa razlog za samozadovoljstvo.

Veliki modrec Sunzi je zapisal, da je ljudstvo, ki ima iste cilje kot vodstvo, zmagovito. To so dokazali komunisti z zmago in po letu 1945 tudi z obnovo in razvojem občine Kočevje. Danes Kočevje obvladujejo lokalne klike, to so tipični predstavniki posredniške buržoazije, ki skrbijo za izkoriščanje človeških virov, tako se človek imenuje po vstopu v EU. To je verjetno eden od vzrokov, da Kočevje caplja na repu razvitosti v Sloveniji.

Statistične podatke sem pridobil z uporabo umetne inteligence, kar mi je olajšalo iskanje.