Sistem nagrajevanja bi morali spremeniti

Neustrezno je, da visoke zneske nagrad dobijo nadzorniki in menedžerji na podlagi opisov zadolžitev – kaj pa odgovornost?
Fotografija: »Plače in bonitete menedžerjev naj bi bile odvisne od uspeha podjetja.« Foto Leon Vidic
Odpri galerijo
»Plače in bonitete menedžerjev naj bi bile odvisne od uspeha podjetja.« Foto Leon Vidic

Menim, da bi v Sloveniji morali spremeniti sistem nagrajevanja. Neustrezno se mi zdi, da visoke zneske nagrad dobijo nadzorniki in menedžerji na podlagi opisov zadolžitev in odgovornosti, ko pa bi za to morali odgovarjati, se to ne zgodi. Vsaj od najbolj izstopajočih primerov bi morali zahtevati odškodnine.

Zato menim, da bi morali vpeljati drugačen način nagrajevanja. V Angliji, Singapurju in Avstraliji sem v bankah videla, da so imeli solidne plače, vendar so velik del teh predstavljale možne bonitete glede na njihove prispevke. Podobno naj bi veljalo pri nas. Ne pa, da si nadzorniki NLB, ki smo jo davkoplačevalci izdatno dokapitalizirali, tako povišajo nagrajevanje. Bodo res odgovarjali, če banka ne bo ustrezno poslovala?

Podobno naj bi veljalo za menedžerje. Njihove bonitete naj bi bile odvisne od uspeha podjetja. Tako pa se dogaja, da podjetje propade, menedžer gre na drugo dobro plačano delovno mesto, delavci pa dobijo le drobtinice ali pa še teh ne. To bi lahko veljalo tudi za druga delovna mesta. Bonitete bi dobivali glede na resničen prispevek.

Menedžerji naj bi bonitete dobivali glede na resničen prispevek. Foto Shutterstock
Menedžerji naj bi bonitete dobivali glede na resničen prispevek. Foto Shutterstock


Nisem mogla verjeti, kaj se dogaja v Sloveniji, ko so poročali o zapletih pri nabavi medicinskih pripomočkov.
Kot vodji enega od največjih vrtcev v Sloveniji so se mi pojavljali podobni problemi. Vsaka enota bi nabavljala zase. Po dogovoru smo njihove predloge združili. Ko nismo mogli pri dobavitelju doseči želenega popusta, smo se začeli dogovarjati drugje, čeprav bi se morali po material odpeljati malo dlje. Ker so bile združene nabave velike, je dobavitelj hitro ugotovil, da mu bolj koristi ugoditev popusta kot izguba celotnega naročila. Pričakovala bi, da je danes malo več kreativnosti.

Za uspešnost države bi morali spremeniti tudi način kadrovanja v državnih ustanovah in službah. Kriterij bi morale biti dejanske strokovne sposobnosti, ne pa pripadnost strankam, kar se danes prepogosto dogaja. Rezultati takšnega kadrovanja so seveda žalostni.

Najbolj uspešne države so hitro ugotovile, da se jim dobro kadrovanje in posebno nagrajevanje dobrega dela ter dosežkov tudi obrestuje.

Upam, da bomo podobno začeli ravnati tudi mi in ponovno začeli hitreje napredovati.

Preberite še:

Komentarji: