Stroka naj prouči serološke teste kot uradno diagnostično sredstvo

Nekateri slovenski laboratoriji že nekaj časa izvajajo serološke teste za prisotnost protiteles proti virusu sars-cov-2.
Fotografija: Že v začetku epidemije lansko leto so se dokaj hitro odzvali proizvajalci diagnostičnih seroloških testov širom po svetu.
Foto Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Že v začetku epidemije lansko leto so se dokaj hitro odzvali proizvajalci diagnostičnih seroloških testov širom po svetu. Foto Voranc Vogel/Delo

Nekateri slovenski laboratoriji že nekaj časa izvajajo serološke teste za prisotnost protiteles proti virusu sars-cov-2. V zadnjih tednih se je v javnosti večkrat zastavljalo vprašanje, zakaj ne bi za celovitejše spremljanje dinamike epidemije covida-19 uradno odobrili tudi serološke teste. Tako bi na osnovi količine specifičnih protiteles lahko testirali tudi imunski odgovor posameznika na okužbo s sars-cov-2.

Če sta uradna – test PCR in hitri antigenski test (HAGT) – diagnostična testa za dokazovanje prisotnosti virusne RNA oziroma virusnih proteinov in s tem dokaz za obolelost s covidom-19 v prvih dneh (tudi do okoli 10 dni), je bodisi kvalitativni bodisi kvantitativni serološki test diagnostični pripomoček za dokaz pojava specifičnih protiteles proti virusu šele po nekaj dneh po pojavu simptomov. Vse dosedanje znanstvene raziskave kažejo, da se po okužbi najprej pojavijo imunoglobulini razreda M (IgM) in nato še imunoglobulini IgG. Že v začetku epidemije lansko leto so se dokaj hitro odzvali proizvajalci diagnostičnih seroloških testov širom po svetu, tako da so že lani nekateri, večina pa nekoliko pozneje pridobili dovoljenje ameriške agencije FDA za nujno uporabo (režim Emergency Use Autorization-EUA) in nato še certifikat CE za uporabo v EU.

Vsi ti testi so validirani in so večinoma 100-odstotno specifični za protitelesa proti beljakovinskim komponentam sars-cov-2, hkrati pa so zelo občutljivi, tudi več kot 98-odstotno. Ti testi so se izkazali tako pri validaciji kot pri kasnejši uporabi pri različnih raziskavah za zelo zanesljive. Z njimi so dokazovali in določali količine protiteles (IgM in/ali IgG) v krvi že po nekaj dneh po pojavu prvih simptomov covida-19. Zadnje raziskave so tako tudi pokazale, da po vrhuncu (tri do štiri tedne od okužbe) raven celokupnih specifičnih protiteles nato s časom upada, vendar do neke ravni, ki pa ostaja stalna vsaj šest do osem mesecev. Verjetno pa še dalj časa, glede na to, da poznamo rezultate teh meritev šele za zadnjih osem mesecev. Te raziskave so tudi pokazale, da čeprav raven celokupnih protiteles s časom pada, pa ostajajo v krvi dalj časa nevtralizacijski IgG in tudi celična imunost, kar je dobro za dolgotrajnejšo imunost. Ugotavljajo tudi, da naravna prebolelost s covidom-19 zagotavlja dovolj robustno imunost za vsaj šest do osem mesecev, verjetno pa za daljši čas tudi šibkejšo. Po tej lastnosti naj bi bil sars-cov-2 podoben ostalim že dobro znanim koronavirusom.

Najboljši dokaz za stabilno imunost je dejstvo, da so do januarja 2021 od preko 78 milijonov potrjeno okuženih (test PCR) v svetu le štiri dokumentirane ponovne okužbe s sars-cov-2, v ostalih primerih je šlo za pojasnjene napake, imunsko pomanjkljivost itd. V preglednem članku Fiocchi in Jensen-Jarolim (World Allergy Organization Journal, 2021, 14:100514) tako celo predlagata, da bi serološki dokaz lahko služil kot nekakšen imunski potni list. Po mojem mnenju bi tudi olajšal/pocenil sedanje množično testiranje s test HAT oziroma PCR. Logika je namreč lahko zelo preprosta: če ni ponovnih okužb oz. jih je neznatno malo in če naj bi cepljenje vzpostavilo vsaj začasno imunost, zakaj ne bi sklepali z veliko verjetnostjo, da tudi naravna prebolelost zagotavlja vsaj podobno imunsko zaščito. Neznanka pa je, ali naravna prebolelost zagotavlja boljšo zaščito pred novimi variantami virusa kot cepljenje z eno vrsto mRNA, DNA oz. inaktiviranim virusom ali njegovimi proteini.

Serološki test tako ni diagnostično sredstvo za trenutno okužbo, temveč dokazuje, da je nekdo asimptomatsko ali simptomatsko prebolel covid-19 in lahko tako zajame tudi delež asimptomatskih prebolevnikov, ki se sicer ne testirajo s PCR ali hitrim antigenskim testom. Čeprav je še nekaj neznank z interpretacijami pozitivnega serološkega testa (količina protiteles in možnost ponovne okužbe po prebolelosti), bi lahko takšno testiranje kljub temu zmanjšalo stroške epidemije (na primer nepotrebne karantene, odvečno testiranje s PCR in HAGT).

V zvezi s serološkimi testi pogrešam nekaj več proaktivnosti v naši stroki, ki se ukvarja z epidemijo. Še toliko bolj, ker tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) spodbuja in zagotavlja globalno platformo za uporabo seroloških testov in opozarja (iniciativa Unity), da so serološki testi lahko dober diagnostični pripomoček za celovitejše spremljanje epidemije. WHO še posebej poudarja, da serološki testi lahko dajo vernejšo sliko o populaciji, ki je že zaščitena (imuna) pred covidom-19 po naravni poti (asimptomatski in simptomatski prebolevniki) in po cepljenju proti virusu.

Za konec predlagam odgovornim (stroka in vlada), da vendar ponovno preučijo najnovejše dosežke znanosti ter upoštevajo priporočila WHO ter se odločijo, da se tudi pri nas uvedejo serološki testi kot uradno priznano diagnostično sredstvo. Navsezadnje bi takšno testiranje lahko pripomoglo tudi k optimalnejši strategiji cepljenja proti covidu-19 (kdo in kdaj) pri sedanjem pomanjkanju cepiv.

Preberite še:

Komentarji: