Univerza v Ljubljani se odziva na navedbe Francesce Albanese

Vodstvo Univerze v Ljubljani z veliko zaskrbljenostjo spremlja razmere v Gazi in trpljenje tamkajšnjega prebivalstva. Kot akademska ustanova, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, se zavzemamo za dosledno spoštovanje mednarodnega prava. Izražamo globoko sočutje z vsemi, ki so prizadeti zaradi nasilja in humanitarne krize.

V kontekstu nesprejemljivosti razmer spoštujemo vse, ki svoje delo usmerjajo k ustvarjanju razmer, ki prispevajo k reševanju konflikta. Zato smo z zanimanjem prisluhnili pogledom ge. Francesce Albanese, posebne poročevalke OZN za Palestino, katere delo in prizadevanja za zaščito človekovih pravic visoko cenimo.

Odzvati pa se moramo na njeno izjavo, da Univerza v Ljubljani s sodelovanjem z izraelskimi univerzami »normalizira nezakonitost in zločine« in da univerze »celo financirajo izraelske univerze«. Takšne izjave razumemo kot izraz globoke zaskrbljenosti nad razmerami v Gazi, ki jo delimo tudi sami. A moramo ob tem vendarle javnosti pojasniti, da je izjava posledica neseznanjenosti z dejansko naravo sodelovanja.

Univerza v Ljubljani ne bo prekinila sodelovanja z Izraelom

Kot smo že večkrat pojasnili, Univerza v Ljubljani nima nobenega aktivnega dvostranskega dogovora o sodelovanju z izraelskimi univerzami. Prav tako ni Univerza v Ljubljani nikoli financirala izraelskih univerz ali drugih izraelskih institucij – ne neposredno ne prek kateregakoli proračuna, pri vseh projektih EU pa so izraelske ustanove financirane neposredno s strani evropske komisije, saj je Izrael polnopraven član okvirnih raziskovalnih programov.

Senat UL je že maja 2024 sprejel jasne smernice, da se pri vseh prijavah projektov z institucijami iz držav, ki izvajajo agresijo ali kršijo človekove pravice, dosledno preverjajo morebitne povezave z vojaškimi strukturami. Ta zaveza ostaja trdna in jo dosledno uresničujemo.

Članice UL sodelujejo v štirih projektih, ki jih financira Evropska unija, v katerih sodelujejo tudi izraelske institucije. Dva izmed njih – eden na Medicinski fakulteti UL in drugi na Fakulteti za strojništvo UL – potekata v okviru programa Obzorje Evropa, vodilnega programa EU za raziskave in inovacije, ki ga financira evropska komisija.

Prekinitev sodelovanja z Izraelom so od vodstva UL zaman zahetvali tudi študentje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Eden od njiju, INFRA EMERGENCY, je infrastrukturni projekt za boj proti nalezljivim boleznim, v katerem sodeluje 155 raznolikih raziskovalnih organizacij iz skoraj vseh evropskih držav, vključno z državami, ki imajo z EU sklenjene posebne sporazume. V okviru tega projekta ni nobenega neposrednega sodelovanja med Univerzo v Ljubljani in izraelskimi institucijami. Izstop iz projekta bi pomenil, da bi bila Slovenija izključena iz sistema zgodnjega obveščanja o pojavu novih nalezljivih bolezni, ne bi pa imel nobenih posledic za sodelovanje izraelskih ustanov.

Drugi projekt, SEAMAC (Strengthening the Excellence of Additive Manufacturing Capabilities), koordinira Fakulteta za strojništvo UL, med partnerji pa je tudi izraelski inštitut Technion. Vsebina projekta je izrazito aplikativna, gre za prenos znanja na področju 3D-tiskanja kovinskih materialov in njihove naknadne obdelave v Slovenijo.

Protestnikom pred FDV bi se morali pridružiti profesorji

Preostala projekta potekata v programu Erasmus+ (program za spodbujanje sodelovanja na področju visokošolskega izobraževanja) kot del konzorcijskih sporazumov, v katerih sodeluje več visokošolskih institucij iz različnih držav. Projekt Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UL je skupni študijski program z Univerzo v Strasbourgu, kjer je izraelska univerza formalno vključena kot partner, vendar v praksi ni bilo nobene študentske izmenjave z izraelskimi institucijami. Glede na trenutno situacijo takšnih izmenjav tudi ne bi podprli. Izstop iz programa bi onemogočil dokončanje študija študentom, ki so že vpisani. Projekt s Pedagoško fakulteto UL, Training in embodied critical understanding (TECU), je izobraževalen: zajema različne vrste izobraževanj o utelešeni naravi fenomenoloških vidikov kognicije s poudarkom na razumevanju in konstrukciji znanstvenih znanj.

Izstop Univerze v Ljubljani iz omenjenih konzorcijev ne bi vplival na financiranje izraelskih partnerjev – to lahko spremeni le evropska komisija – bi pa naše študentke, študenti, raziskovalke, raziskovalci izgubili sredstva, dostop do znanja in možnosti sodelovanja z evropskimi partnerji, medtem ko bi izraelske institucije v konzorciju ostale.

Želijo se je znebiti, ker popisuje genocid v Gazi

Strinjamo se, da mora biti sodelovanje z institucijami iz držav, ki izvajajo agresijo in sistematično kršijo mednarodno pravo, predmet resnega in kritičnega premisleka ter da je usklajeno in odločno ukrepanje na ravni Evropske unije temeljni pogoj za uresničevanje mednarodnega prava in pravičnosti.

Univerza v Ljubljani ostaja zavezana etičnim načelom, akademski svobodi, odgovornemu delovanju v mednarodnem prostoru in na dejstvih temelječi razpravi o vlogi akademskih institucij. V tem duhu bomo tudi v prihodnje ravnali preudarno, transparentno in v skladu z vrednotami, ki jih zagovarjamo.

***

Prof. dr. Gregor Majdič, Rektor Univerze v Ljubljani.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.