Uspešni smo le pri ozonski luknji, upada biotske raznovrstnosti ne znamo ustaviti, ravno tako ne podnebnih sprememb ali uničevanja mokrišč.
Galerija
Ko je Cerkniško jezero polno, je največje jezero pri nas. FoOTO: Igor Modic
Poročilo ramsarske konvencije, sprejete leta 1971 ravno zato, da bi ustavili hitro izgubljanje mokrišč, je spet črno. Med 1970 in 2015 je na svetu izginilo 35 odstotkov mokrišč, uničevanje enih najbolj produktivnih in biotsko raznovrstnih ekosistemov pa se je pospešilo v novem tisočletju. Mokrišča zdaj izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi.
Urbaniziramo državo, narava izginja
Najhujše posege vanje so pri nas izvedli že davno, v glavnem so poskušali zamočvirjena območja spremeniti v polja. Tako se je Ljubljansko barje zares odcedilo po Gruberjevem kanalu, ostale so le redke majhne zaplate, kjer je voda bolj ali manj stalna, pa tudi nekaj mokrotnih travnikov. Večina slovenskih rek je iz podobnih razlogov izgubila mrtvice in poplavne površine. Pred njimi še danes premoženje varujemo s ...
| Nedelo
Komentarji