Lani so pijani vozniki povzročili smrt 37 ljudi
Do 30. aprila je že 439 pijanih ljudi povzročilo prometno nesrečo, povprečna stopnja njihove alkoholiziranosti pa je znašala 1,45 promila, ob začetku prve od treh letošnjih nacionalnih preventivnih akcij za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu sporoča Agencija za varnost prometa (AVP).
Ob začetku akcije, ki jo pripravlja skupaj s Policijo, AVP pojasnjuje, da so v teh nesrečah življenje izgubili štirje ljudje, med njimi tudi voznik e-skiroja s kar 1,95 promila alkohola v krvi, kar je bilo največ med vsemi povzročitelji smrtnih prometnih nesreč letos. Bil je tudi brez zaščitne čelade. »V letu 2021 so bili alkoholizirani povzročitelji odgovorni za 1513 prometnih nesreč, v njih je življenje izgubilo 37 oseb, 37 odstotkov več kot v letu 2020. Devet odstotkov manj je bilo hudo poškodovanih, lažje poškodovanih pa je bilo 30 odstotkov več,« pojasnjujejo.
Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči.
Največ prometnih nesreč so povzročili udeleženci v starostnih skupinah med 25. in 34. letom (314) ter med 35. in 44. letom (292).
»V času nacionalne preventivne akcije bodo policisti ob rednem delu, pa tudi z občasnimi poostrenimi nadzori, preverjali, ali vozniki vozijo pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi. Aktivnosti, povezane z nadzorom psihofizičnega stanja voznikov, so evropsko usklajene in jih koordinira evropska zveza prometnih policij Roadpol,« dodajajo. Večina držav, tudi Slovenija, bo jutri izvedla maraton nadzora psihofizičnega stanja voznikov. Pri nas bo potekal od 18. do 6. ure naslednjega dne.
V času akcije, ki bo potekala do 10. maja, bo po besedah vodje Sektorja prometne policije Ivana Kapuna na številnih cestnih relacijah po državi mogoče opaziti povečano število policistov, ki bodo preverjali tako vožnjo pod vplivom alkohola kakor tudi vožnjo pod vplivom prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil: »Poostrene kontrole bodo potekale ob različnih časovnih obdobjih in na različnih cestnih relacijah.«
Nadzorni centri možganov se izklapljajo
Z višanjem stopnje alkohola v krvi se nadzorni centri možganov drug za drugim izklapljajo, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Povečujejo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. »To ima za volanom številne, lahko usodne posledice. Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav 'tunelskega vida', pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi žarometi na vozilih,« opozarjajo na AVP.
»Alkohol in udeležba v prometu naj se povsem izključujeta. Prometne nesreče, povzročene pod vplivom alkohola, praviloma prinašajo težke poškodbe, invalidnost, smrt. Zaznamujejo premnoge družine. Alkohol pa ni kriv za prometno nesrečo. Odgovoren je človek,« pa vsem na srce polaga direktor AVP Jože Hribar.
