Ljubljani dobrih 28 milijonov evrov

Država bo Molu na podlagi sodne poravnave plačala premalo izplačana sredstva od dohodnine.
Fotografija: Sodišče je presodilo v korist Mestne občine Ljubljana. FOTO Blaž Samec
Odpri galerijo
Sodišče je presodilo v korist Mestne občine Ljubljana. FOTO Blaž Samec

Ljubljana – Potem ko je Mestna občina Ljubljana (Mol) v začetku junija uspešno od države iztožila premalo izplačana sredstva od dohodnine za financiranje nalog in pristojnosti, ki jih glavno mesto zagotavlja za delovanje državnih organov, tujih predstavništev in mednarodnih organizacij s sedežem v Ljubljani, sta sprti strani konec prejšnjega meseca sklenili sodno poravnavo. Skladno z njo bo država Molu izplačala čez 28 milijonov evrov.

Ljubljanska občina je s tožbo, ki jo je proti državi vložila pred dvema letoma na podlagi zakona o glavnem mestu, trdila, da bi morala za leti 2014 in 2015 prejeti več denarja od dohodnine za financiranje nalog in pristojnosti, ki jih zagotavlja za delovanje državnih organov, tujih predstavništev in mednarodnih organizacij s sedežem v Ljubljani. S tožbo je uveljavljala tako imenovani ugotovitveni zahtevek v višini 14,2 milijona evrov s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, češ da ji na podlagi izračuna v času od 2014. do 2017. pripada 0,73 odstotka dohodnine. Tožena država oziroma ministrstvo za finance je izračunalo, da občini za leto 2014 in naslednja štiri leta do vključno 2017. pripada 0,37 odstotka od dohodnine.
 

Sodišče pritrdilo občini


Glavno obravnavo so končali maja, ljubljansko okrožno sodišče pa je s sodbo pritrdilo občini, da ji za obdobje od leta 2014 do 2017 pripada 0,73 odstotka dohodnine, vplačane v preteklem letu. Država je tako skladno z odločitvijo sodišča dolžna Molu izplačati 14,2 milijona evrov z obrestmi, kar predstavlja razliko v primerjavi s sredstvi, ki so bila občini v letih 2014 in 2015 izplačana iz naslova dohodnine kot enega od virov financiranja občin, in sredstvi, ki bi jih skladno s presojo sodišča Mol morala dobiti, pravijo na vladnem uradu za komuniciranje (Ukom).

Kot pojasnjujejo v Ukomu, je sodišče zavzelo stališče, da se pravic iz javnih sredstev ne sme določati s podzakonskimi predpisi oziroma da novela zakona o glavnem mestu RS iz leta 2009 ni podelila vladi pooblastila, s katerim bi lahko znižala oziroma zožila tisti obseg finančnih sredstev, ki so bila Molu dodeljena z zakonom. Vladna uredba, sprejeta po spremembi zakona, bi smela zakon dopolniti le toliko, da ne bi z zakonom določenih pravic zožila. Zato je za določanje višine sredstev, ki pripada za sporni leti Molu, uporabilo le zakonsko določbo, ne pa tudi uredbe.
 

Po sodbi poravnava


Gre za sodbo prvostopenjskega sodišča, a ker je vlada po posvetovanju z državnim odvetništvom presodila, da bi bila pritožba neuspešna in bi zgolj povečala obveznosti države do glavnega mesta, se je odločila, da predlaga poravnavo, ki je bila pred dnevi uspešno sklenjena, še pojasnjujejo v Ukomu. Z njo sta država in občina dokončno uredili razmerja, skladno s sodno poravnavo bo država izplačala občini skupaj dobrih 28 milijonov evrov, od tega 14.882.900 evrov (glavnice in obresti) za leti 2014 in 2015. »Skladno s sodbo bo vlada izračunano razliko poravnala tudi za leto 2016 in večji del leta 2017. Vsebina zakona o glavnem mestu RS je bila lani z novelo že spremenjena, vendar je sodišče za presojo spora uporabilo tiste določbe zakona, ki so veljale v obdobju, na katerega se je nanašala tožba,« še dodajajo v Ukomu.

Obveznosti za 2014. in 2015. leto bo država plačala najkasneje do konca julija, obveznosti za leti 2016 in 2017 (13,58 milijona evrov glavnice in obresti) pa mora izplačati najkasneje do konca leta, še izhaja iz podatkov, ki so nam jih posredovali z Mol.

Sodna poravnava, sklenjena 2. julija, tako nadomešča nepravnomočno sodbo, pri čemer se je občina zavezala, da do države nima več nobenih zahtevkov po zakonu o glavnem mestu.
 

Izgubljeni pravdi za stavbno zemljišče


Mol je imela v preteklosti z državo več sodnih postopkov. Med zadnjimi je končana pravda, v kateri je Mol od obrambnega ministrstva zahtevala vračilo skoraj 1,1 milijona evrov, ki jih je ministrstvo plačevalo kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, nato pa ji je občina ta denar vrnila. Aprila smo poročali, da je ljubljansko okrožno sodišče tožbeni zahtevek občine zavrnilo, saj so vojaška zemljišča oproščena plačila prispevkov za stavbna zemljišča.

Ta sodba še ni pravnomočna, je pa sodišče v njej sprejelo argumente in analizo zakonodaje višjega sodišča, ki je lani v podobnem primeru presodilo v korist države, ko je občina tožila obrambno ministrstvo zaradi plačila škode, ki da je nastala zaradi protipravne odločitve pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.

Na Molu smo naslovili tudi vprašanje, koliko sodnih postopkov še ima občina odprtih do države. Podatke nam bodo posredovali pozneje, so odgovorili.