Odstopila zaradi objave na Supervizorju
Nekdanja ministrica Setnikar Cankar od protikorupcijske komisije zahteva odškodnino in opravičilo zaradi objave podatkov o honorarjih
Odpri galerijo
Stanka Setnikar Cankar je predsedniku vlade ponudila svoj odstop marca 2015. Foto Matej Družnik
Ljubljana - Nekdanja ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar od države oziroma protikorupcijske komisije (KPK) terja odškodnino, ker je ta 2015. v aplikaciji Supervizor objavila avtorske honorarje, ki jih je prejela kot profesorica na fakulteti za upravo, zaradi česar je morala kmalu odstopiti kot ministrica. Trdi, da komisija za to ni imela zakonske podlage.
Da je KPK z objavo teh podatkov nezakonito posegla v ustavno pravico nekdanje ministrice do varstva osebnih podatkov, ne da bi za to imela zakonsko podlago, je junija pred dvema letoma ugotovilo vrhovno sodišče. Objava bi sicer bila skladna z ustavo, a le, če bi bilo v zakonu izrecno določeno, da KPK upravlja Supervizor, katere vrste osebnih podatkov ta vsebuje, način njihovega zbiranja, čas shranjevanja in namen njihove uporabe.
Setnikar Cankarjeva zato od države zahteva 24.000 evrov odškodnine za materialno in nematerialno škodo in javno opravičilo. Materialno škodo predstavlja razlika med ministrsko in profesorsko plačo, saj se je po objavi podatkov poslovila od ministrskega stolčka, nematerialna škoda pa naj bi ji nastala zaradi krnitve ugleda in posledičnih duševnih bolečin.
Poskus poravnave na prejšnjem naroku ni bil uspešen, zato so včeraj izpeljali prvi narok, na katerem je ljubljanska okrožna sodnica Dušana Bajc pojasnila, da je bilo od pripravljalnega naroka v spis vloženih nekaj pripravljalnih vlog, tudi odgovor tožnice na pripravljalno vlogo državnega odvetništva. V njem pooblaščenka Setnikar Cankarjeve odvetnica Nataša Pirc Musar našteva nekaj novih dejstev in dokazov, ki pa jih sodnica ne bo upoštevala, češ da so vloženi prepozno.
Pirc Musarjeva je vztrajala, naj sodišče upošteva vsaj sporazum o izmenjavi podatkov o plačilnih transakcijah med Upravo RS za javna naročila in KPK, ki je bil podlaga za pridobivanje podatkov o honorarjih posameznikov od subjektov javnega sektorja. Iz njega je namreč razvidno, da je imel KPK dovoljenje le za objavo podatkov o izplačilih pravnim osebam, ne pa tudi fizičnim, pravi odvetnica. Sodnica se bo še odločila, ali bo dokaz upoštevala glede na rok vložitve.
Na naslednjem naroku (ta bo 18. septembra) bodo zaslišali Setnikar Cankarjevo ter kot priče nekdanjo namestnico predsednika KPK Almo Sedlar, informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in njeno namestnico Kristino Kotnik Šumah. Na tem naroku bi lahko po sodničinem mnenju tudi končali dokazni postopek glede temelja, seveda odvisno od tega, kaj bodo izpovedale priče.
Po mnenju sodnice sicer dejstvo, da so bili objavljeni osebni podatki tožnice, ki je bila v tistem času ministrica, samo po sebi še ne pomeni odškodninske odgovornosti države. Treba je namreč upoštevati vse okoliščine primera, prav tako morajo biti izpolnjeni vsi elementi odškodninske odgovornosti.
Takšno stališče je Pirc Musarjevo, kot je dejala po naroku, nekoliko presenetilo. Sodnica po njenem namreč ve, da se skozi ves postopek pogovarjajo o tako imenovani kvalificirani protipravnosti, ko si je »neki državni organ drznil objaviti bazo osebnih podatkov brez pravnega temelja«, pri čemer da se je zavedal, da dela protipravno.
Da je bil razlog za njen odstop ravno »nezakonita objava osebnih podatkov«, je predstavnikom sedme sile zatrdila tudi nekdanja ministrica. Kot je dejala, so bili »pritiski in razmere po objavi take, da dela na ministrstvu več ni bilo mogoče opravljati normalno«.
Da je KPK z objavo teh podatkov nezakonito posegla v ustavno pravico nekdanje ministrice do varstva osebnih podatkov, ne da bi za to imela zakonsko podlago, je junija pred dvema letoma ugotovilo vrhovno sodišče. Objava bi sicer bila skladna z ustavo, a le, če bi bilo v zakonu izrecno določeno, da KPK upravlja Supervizor, katere vrste osebnih podatkov ta vsebuje, način njihovega zbiranja, čas shranjevanja in namen njihove uporabe.
Setnikar Cankarjeva zato od države zahteva 24.000 evrov odškodnine za materialno in nematerialno škodo in javno opravičilo. Materialno škodo predstavlja razlika med ministrsko in profesorsko plačo, saj se je po objavi podatkov poslovila od ministrskega stolčka, nematerialna škoda pa naj bi ji nastala zaradi krnitve ugleda in posledičnih duševnih bolečin.
Poskus poravnave na prejšnjem naroku ni bil uspešen, zato so včeraj izpeljali prvi narok, na katerem je ljubljanska okrožna sodnica Dušana Bajc pojasnila, da je bilo od pripravljalnega naroka v spis vloženih nekaj pripravljalnih vlog, tudi odgovor tožnice na pripravljalno vlogo državnega odvetništva. V njem pooblaščenka Setnikar Cankarjeve odvetnica Nataša Pirc Musar našteva nekaj novih dejstev in dokazov, ki pa jih sodnica ne bo upoštevala, češ da so vloženi prepozno.
Pirc Musarjeva je vztrajala, naj sodišče upošteva vsaj sporazum o izmenjavi podatkov o plačilnih transakcijah med Upravo RS za javna naročila in KPK, ki je bil podlaga za pridobivanje podatkov o honorarjih posameznikov od subjektov javnega sektorja. Iz njega je namreč razvidno, da je imel KPK dovoljenje le za objavo podatkov o izplačilih pravnim osebam, ne pa tudi fizičnim, pravi odvetnica. Sodnica se bo še odločila, ali bo dokaz upoštevala glede na rok vložitve.
Morala je odstopiti
Na naslednjem naroku (ta bo 18. septembra) bodo zaslišali Setnikar Cankarjevo ter kot priče nekdanjo namestnico predsednika KPK Almo Sedlar, informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in njeno namestnico Kristino Kotnik Šumah. Na tem naroku bi lahko po sodničinem mnenju tudi končali dokazni postopek glede temelja, seveda odvisno od tega, kaj bodo izpovedale priče.
Po mnenju sodnice sicer dejstvo, da so bili objavljeni osebni podatki tožnice, ki je bila v tistem času ministrica, samo po sebi še ne pomeni odškodninske odgovornosti države. Treba je namreč upoštevati vse okoliščine primera, prav tako morajo biti izpolnjeni vsi elementi odškodninske odgovornosti.
Takšno stališče je Pirc Musarjevo, kot je dejala po naroku, nekoliko presenetilo. Sodnica po njenem namreč ve, da se skozi ves postopek pogovarjajo o tako imenovani kvalificirani protipravnosti, ko si je »neki državni organ drznil objaviti bazo osebnih podatkov brez pravnega temelja«, pri čemer da se je zavedal, da dela protipravno.
Da je bil razlog za njen odstop ravno »nezakonita objava osebnih podatkov«, je predstavnikom sedme sile zatrdila tudi nekdanja ministrica. Kot je dejala, so bili »pritiski in razmere po objavi take, da dela na ministrstvu več ni bilo mogoče opravljati normalno«.
