Pse, ki so povzročili smrt ženske, lani odvzeli, a nato vrnili lastniku

Trije psi, ki so včeraj napadli in do smrti pogrizli 84-letno žensko v naselju Miklavž na Dravskem polju, so bili v lasti pokojnice, pred tem pa njenega sina. V začetku maja 2024 so bili temu odvzeti in nameščeni v zavetišče – dva od njih sta dobila tudi status nevarnega psa –, a mu jih je zavetišče vrnilo. V nadaljevanju je bilo lastništvo psov preneseno na njegovo, zdaj pokojno, mater.

Kriminalisti policijske uprave Maribor še zbirajo obvestila o okoliščinah tragičnega dogodka. Preiskava gre v smeri utemeljevanja razlogov za sum oziroma ugotavljanja znakov kaznivega dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti po 118. členu kazenskega zakonika, je pojasnil Matej Harb.

Policijska uprava Maribor je bila v torek zvečer obveščena, da ob ograji stanovanjske hiše v naselju Miklavž na Dravskem polju negibno leži ženska, ob kateri so psi. Na klic so se odzvali policisti ter ekipa reševalcev z zdravnico. Ob prihodu so našli mrtvo žensko, ki je ležala na tleh, ob njej pa so bili trije psi. Policija je po doslej zbranih obvestilih ugotovila, da je po vsej verjetnosti umrla zaradi poškodb, ki so nastale ob napadu enega od psov.

Policija je o dogodku obvestila dežurnega okrožnega državnega tožilca ODT Maribor in dežurnega preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Mariboru, ki je za pokojno odredil sodno obdukcijo. Obvestila je tudi veterinarski inšpektorici, ki je prišla na kraj dogodka, in odredila namestitev psov v zavetišče.

Napadi psov – najbolj je odmeval primer Baričevič

Niso bilo pogojev za trajni odvzem

Žrtev je bila lastnica psa pasme bulterier ter dveh psov pasme argentinska doga, je povedala direktorica območnega urada uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v Mariboru Helena Dolajš. V zvezi s psi je UVHVVR sina žrtve v preteklosti že obravnavala. Prvič leta 2023, ker kot takratni lastnik psov ni zagotavljal njihovega varstva na javnih površinah in zaradi neskladja v povezavi s cepljenjem proti steklini. Poleg tega je UVHVVR obravnavala tudi neskladja v zvezi z označitvijo enega od psov, ker ni bil evidentiran v centralnem registru hišnih živali.

V začetku leta 2024 je UVHVVR za dva psa izdala odločbo o dodelitvi statusa nevarnega psa zaradi napadov na psa in človeka. V začetku maja 2024 so bili psi sinu odvzeti na podlagi zahteve policije, ker je onemogočal izvedbo uradnega policijskega postopka. Nameščeni so bili v zavetišče, ki je po osmih dneh skladno s predpisanim postopkom začelo z oddajanjem psov. Oddalo pa jih je istemu lastniku.

Na vprašanje, zakaj UVHVVR za prejšnjega lastnika ni odredila trajnega odvzema psov kljub temu, da sta dva psa že imela status nevarnega, je Helena Dolajš dejala, da za to niso bili izpolnjeni pogoji. Uprava je bila s strani policije sicer obveščena, da je bila podana prijava o napadih psov na psa in človeka, a ni bilo ugotovljenega ugriza. »Ni se zgodil drugi dogodek, ki bi pogojeval šolanje psov,« je pojasnila Dolajševa.

Direktor mariborskega podjetja Snaga, ki upravlja zavetišče za živali, Vito Martinčič, je pojasnil, da so bili omenjeni trije psi pri njih v zavetišču od 4. maja do konca maja lani. Na podlagi začasne odredbe so jih dobili v začasno oskrbo, vzrok pa je bil, da takrat niso imeli skrbništva, bili so prepuščeni sami sebi. V zavetišču so jim zagotovili hrano, zavetišče in zdravstveno oskrbo. Teden dni pozneje so v zavetišču prejeli obvestilo, da je bila začasna odredba ukinjena, saj so bili vzroki zanjo odpravljeni. 

Običajni postopek je takšen, da jih po osmih dnevih v zavetišču lahko prevzame lastnik ali pa jih damo v oddajo. Lastnik je svoje pse zahteval nazaj, pri čemer je bil vključen tudi njegov odvetnik. »Glede na to, da ni bilo nobene zakonske omejitve, nobene odločbe, ki bi narekovala, da moramo s temi psi odločati kako drugače, smo jih morali vrniti lastniku,« je o dogajanju pred letom dni povedal Martinčič.

V Sloveniji 1773 psov s statusom nevarnega

V centralnem registru hišnih živali je trenutno 1773 psov s statusom nevaren. Ravnanje s takšnimi psi ureja zakon o zaščiti živali. Pes dobi status nevarnega v primeru ugriza ali neobvladljivega obnašanja. Odločbo izda uradni veterinar po preverjanju dejstev in okoliščin v inšpekcijskem postopku. Pes, ki ima status nevarnega psa, mora biti na povodcu in opremljen z nagobčnikom, zaprt v pesjaku ali objektu oziroma biti v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označen z opozorilnim znakom. Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, mlajšim od 16 let.

Če nevaren pes z ugrizom ponovno povzroči poškodbo, pa ne gre za posebno hudo telesno poškodbo, se z odločbo odredi obvezno šolanje psa. Šolanje se mora izvesti najpozneje do dopolnjenega drugega leta starosti psa, če je pes že star dve leti, pa v roku šestih mesecev od ugriza psa. Uspešnost opravljenega šolanja psa preveri komisija, lastnik psa pa je dolžan dokazilo o uspešno opravljenem šolanju predložiti pristojni veterinarski organizaciji, ki ta podatek vnese v centralni register hišnih živali.

Če je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka ali suma posebno hude telesne poškodbe, uradni veterinar z ustno odločbo odvzame psa in odredi skrbniku takojšnjo namestitev psa v izolatorij pristojne veterinarske organizacije za obdobje do izključitve suma na steklino. V nadaljevanju uradni veterinar lahko  odredi tudi usmrtitev psa, če je z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi smrti človeka in tudi če je ugotovljeno, da je pes z ugrizom povzročil ali bil soudeležen pri povzročitvi posebno hude telesne poškodbe.