Napadi psov – najbolj je odmeval primer Baričevič

Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin podatkov o številu smrtnih primerov pri ljudeh, ki so posledica ugriza psov, ne vodijo. Prav tako ne na policiji. 

Daleč najbolj razvpit primer napada psov v Sloveniji se je zgodil leta 2010, ko so bulmastifi v Oražnovi ulici na ljubljanskem Viču do smrti pogrizli lastnika Sašo Baričeviča. Posredovali so policisti, ki so enega psa na kraju dogodka ustrelili, dva so pozneje uspavali. Baričevičevi psi so že štiri leta prej napadli mimoidočega sprehajalca in ga hudo poškodovali. Tudi takrat je posredovala policija, ki je enega bulmastifa ustrelila. Preostalo trojico so poslali v zavetišče za živali Gmajnice, kjer so jih poskušali prevzgojili. 

Psa na Dravskem polju ubila žensko, medved pri Škofljici eno hudo poškodoval

Leta 2021 se je tragedija zgodila tudi v Mengšu. Na dvorišču nekdanje kmetije sta se igrali deklici. Osemletnica se je medtem, kot so takrat opisali policisti, približala večjemu psu, ki je bil privezan z verigo. Pes jo je napadel, deklica pa je zaradi hudih poškodb izgubila življenje. Druga deklica je medtem stekla po pomoč, priklicala je odraslo osebo, ki je odstranila psa ter poklicala reševalce. Pes, mešanec med rotvajlerjem in nemškim ovčarjem, ni bil evidentiran kot nevaren. Pozneje so zanj odredili usmrtitev.

Trije podivjani psi so leta 2017 napadli tudi v vasi Mavrlen, in sicer Tatjano Šum, mater lastnika psov, ki jih je hranila in je pozneje za posledicami prehudih ran umrla v bolnišnici. Njenega 40-letnega sina Miho Šuma so policisti že preiskovali zaradi suma mučenja živali. V slabih razmerah je redil kar 13 psov z lažnimi rodovniki.

Uprava za varno hrano beleži število potrjenih ugrizov psov, pri katerih je uradni veterinar v postopku ugotovil, da je šlo za poškodbo, ki jo povzroči pes z zobmi, pri čemer pride do prekinitve kontinuitete kože ali sluznice. Med letoma 2018 in 2024 je bilo ugrizov 950, največ leta 2019 (166), najmanj pa leta 2023 (114). Ugrizov psov je verjetno dvakrat več kot v uradnih evidencah, saj se jih mnogo ne prijavi. Letno je prijavljenih več kot 400 napadov psov.

Kdaj je pes nevaren

Zakon o zaščiti živali v 11a. členu podaja opredelitev nevarnega psa. To je tisti, ki ogroža okolico zaradi svoje neobvladljivosti ali kaže napadalno vedenje do človeka ali je ugriznil človeka oziroma žival. 

Ne glede na to, se za nevarne ne štejejo: službeni psi državni organov, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti, pastirski psi, katerih ugriz se zgodi v času varovanja črede na ograjenem in označenem pašniku ali na neograjenem pašniku, če sta na njem prisotna pastir ali pastirski pes.

Izjemo predstavljajo tudi psi, katerih ugriz je posledica nedovoljenega vstopa osebe v objekt ali na ograjeno zemljišče, ki je na vhodu označeno z opozorilnim znakom; psi, katerih ugriz je posledica ravnanja z njimi med veterinarskimi posegi in psi, ki še niso dopolnili šest mesecev in so v tem obdobju ugriznili enkrat

Odločbo, da je pes nevaren, izda uradni veterinar v inšpekcijskem postopku. Takšen pes je nato kot nevaren vpisan v centralni register živali. 

Pridobitev omenjenega statusa prinaša skrbnikom nevarnih psov dodatne obveznosti. Takšni psi morajo biti na povodcu in opremljeni z nagobčnikom, zaprti v pesjaku ali objektu, ograjeni v prostoru z ograjo visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označena z opozorilnim znakom.

Za primer opustitve fizičnega varstva nevarnega psa je predpisana globa od 800 do 1200 evrov.

Prav tako skrbniku ni dovoljeno zaupati nevarnega psa v vodenje mlajšim od 16 let; globa znaša od 400 do 800 evrov.

Napadi medvedov

Med zadnjimi napadi medvedov, o katerih smo poročali, je bil primer izpred dveh let. V kraju Vrh nad Želimljami, prav tako v občini Škofljica, je 26. aprila v jutranjih urah sprehajalec s psom srečal kosmatinca. Ta ga je napadel, sprehajalec pa na srečo ni utrpel hujših poškodb. Približno teden dni prej so na cesti med Škofljico in Turjakom obravnavali dva primera trka osebnega avtomobila v medveda. Eden je poginil, drugi pa je preživel in pobegnil v gozd.

Leta 2022 je prav tako med sprehodom v gozdu na območju Pijave Gorice medved napadel 53-letno občanko, ki je bila pri tem lažje poškodovana. 

Tudi leta 2020 smo poročali, da je medved v gozdu nad vasjo Želimlje napadel in hudo poškodoval pohodnika. Poškodovanec je po napadu medveda sam prišel domov in padel v nezavest. Kot smo pisali takrat, je utrpel hujše notranje poškodbe. V Želimljah se je podoben incident zgodil v približno istem času že leto prej, ko je medvedka z mladičema poškodovala starejšo žensko. 

Srečanj z medvedom je seveda veliko več, na srečo se večinoma končajo brez hujših posledic. Ministrstvo za naravne vire in prostor obiskovalce gozdov sicer vsako pomlad opozarja, da smo v obdobju, ko medvedi zapuščajo brloge. Medved se praviloma človeku umakne, zato so pristojni poudarili pomen opozarjanja nase v gozdu.