Zmagovalec resničnostnega šova oproščen
Zvezdnik Kmetije Fahrudin Čaušević je z višjega sodišča dobil dobro novico.
Odpri galerijo
Fahrudin Čaušević je bil obtožen, da je po vlomu enega od stanovalcev poškropil s solzivcem. FOTO: Igor Mali
Ljubljana – Čeprav zmagovalec resničnostnega šova Kmetija: Nov začetek Fahrudin Čaušević, bolj znan pod vzdevkom Faki, trenutno na Dobu prestaja dve leti in osem mesecev dolgo zaporno kazen zaradi ropa in velike tatvine, si lahko vsaj malo oddahne. Z ljubljanskega višjega sodišča je pred dnevi dobil pošiljko s sporočilom, da je oprostilna sodba v primeru poskusa storitve velike tatvine iz 9. novembra 2016 pravnomočna.
Tožilstvo je namreč v pritožbi vztrajalo z očitki, da sta tistega dne okoli osmih zvečer z neznanim storilcem pri stanovanjskem bloku na naslovu Cesta Dolomitskega odreda 6 v Ljubljani najprej odstranila železno mrežasto ograjo na prezračevalnem jašku kletne garaže v bloku in vstopila. V petem nadstropju sta se po lestvi povzpela skozi vzdrževalni jašek na streho ter se spustila do stanovanja v najvišjem nadstropju. Po vlomu skozi balkonska vrata sta odšla brez plena. Pred blokom ju je srečal stanovalec, ki ga je tisti brez lestve poškropil s solzivcem. Po prepričanju tožilstva je bil to Faki.
»Zbrano dokazno gradivo ne omogoča gotovega in zanesljivega zaključka o tem, da je obtoženec edini možni storilec obravnavanega poskusa kaznivega dejanja,« je v sodbi zapisala predsednica senata treh višjih sodnic Milena Jazbec Lamut. O posnetku nadzornih kamer, na katerega se je opiralo tožilstvo, predvsem zaradi ugotovitve sodnega izvedenca mag. Gregorja Kovača, da se storilec 1 s posnetka nadzorne kamere pri vhodu v blok in Čaušević po gibanju ujemata v 87,5 odstotkih, so višje sodnice sklenile, da pritožba samo z navajanjem omenjenih dejstev ne more uspeti. »Izražena odstotna vrednost podobnosti, četudi visoka, namreč ne presega ravni verjetnosti in nikakor ne more zadostovati za gotovo sklepanje, da gre za isti osebi, še zlasti ne ob upoštevanju vseh ugotovljenih očitnih specifičnih razlik med storilcem 1 in obtožencem, to je, da nimata enakih spodnjih in zgornjih delov oblačil, niti enakih obuval,« piše v sodbi.
Kaj pa preostali dokazi, na podlagi katerih je bilo tožilstvo do konca prepričano, da je Faki dejansko storilec? Višje sodnice so se strinjale, da so bili najdeni predmeti pri Fakiju, ko so ga prijeli policisti (radijska zveza Motorola, svetilka, podkapa črne barve in rokavice) lahko le indici v smeri očitanega kaznivega dejanja, ki pa ob izostanku drugih prepričljivih obremenilnih dokazov ne dokazujejo njegove krivde. Še manj so bila tožilstvu v pomoč pričanja policistov, ki so pri Fakiju zaznali vonj po solzivcu. »Tudi po presoji pritožbenega sodišče je še posebej nelogično, da bi policisti pri obtožencu zaznali vonj po solzivcu, če ta ob policijski obravnavi sploh ni imel oblečenega enakega zgornjega dela oblačil kot storilec s posnetka, ki naj bi uporabil solzivec,« piše v sodbi višjega sodišča. In še, da podatki iz spisa tudi ne dajejo nobene podlage za ugotovitev, da bi se po dejanju Faki preoblekel in odvrgel predmete, potrebne za vlom. Življenjsko namreč ni logično, da bi se storilca, ki so ju zalotili stanovalci, več kot pol ure kasneje še vedno zadrževala na kraju dejanja oziroma, da bi se storilec mirno predal policiji, medtem ko bi sostorilec pobegnil.
Brez uspeha je tožilstvo izpostavljalo tudi to, da je Faki ob prijetju v prisotnosti policistov po radijski zvezi govoril ime svoje zunajzakonske partnerice, a se je na drugi strani slišal moški glas. »Sumljivo obtoženčevo ravnanje je namreč zgolj indic v smeri prepovedanega ravnanja, ki glede na vse ugotovljene razbremenilne okoliščine oziroma pomanjkljivosti v obtožbeni tezi ne more voditi do zaključka, da je obtožencu očitano dejanje dokazano,« sklene Jazbec Lamutova.
Tožilstvo je namreč v pritožbi vztrajalo z očitki, da sta tistega dne okoli osmih zvečer z neznanim storilcem pri stanovanjskem bloku na naslovu Cesta Dolomitskega odreda 6 v Ljubljani najprej odstranila železno mrežasto ograjo na prezračevalnem jašku kletne garaže v bloku in vstopila. V petem nadstropju sta se po lestvi povzpela skozi vzdrževalni jašek na streho ter se spustila do stanovanja v najvišjem nadstropju. Po vlomu skozi balkonska vrata sta odšla brez plena. Pred blokom ju je srečal stanovalec, ki ga je tisti brez lestve poškropil s solzivcem. Po prepričanju tožilstva je bil to Faki.
Ni edini možni storilec
»Zbrano dokazno gradivo ne omogoča gotovega in zanesljivega zaključka o tem, da je obtoženec edini možni storilec obravnavanega poskusa kaznivega dejanja,« je v sodbi zapisala predsednica senata treh višjih sodnic Milena Jazbec Lamut. O posnetku nadzornih kamer, na katerega se je opiralo tožilstvo, predvsem zaradi ugotovitve sodnega izvedenca mag. Gregorja Kovača, da se storilec 1 s posnetka nadzorne kamere pri vhodu v blok in Čaušević po gibanju ujemata v 87,5 odstotkih, so višje sodnice sklenile, da pritožba samo z navajanjem omenjenih dejstev ne more uspeti. »Izražena odstotna vrednost podobnosti, četudi visoka, namreč ne presega ravni verjetnosti in nikakor ne more zadostovati za gotovo sklepanje, da gre za isti osebi, še zlasti ne ob upoštevanju vseh ugotovljenih očitnih specifičnih razlik med storilcem 1 in obtožencem, to je, da nimata enakih spodnjih in zgornjih delov oblačil, niti enakih obuval,« piše v sodbi.
Indici niso zadostovali
Kaj pa preostali dokazi, na podlagi katerih je bilo tožilstvo do konca prepričano, da je Faki dejansko storilec? Višje sodnice so se strinjale, da so bili najdeni predmeti pri Fakiju, ko so ga prijeli policisti (radijska zveza Motorola, svetilka, podkapa črne barve in rokavice) lahko le indici v smeri očitanega kaznivega dejanja, ki pa ob izostanku drugih prepričljivih obremenilnih dokazov ne dokazujejo njegove krivde. Še manj so bila tožilstvu v pomoč pričanja policistov, ki so pri Fakiju zaznali vonj po solzivcu. »Tudi po presoji pritožbenega sodišče je še posebej nelogično, da bi policisti pri obtožencu zaznali vonj po solzivcu, če ta ob policijski obravnavi sploh ni imel oblečenega enakega zgornjega dela oblačil kot storilec s posnetka, ki naj bi uporabil solzivec,« piše v sodbi višjega sodišča. In še, da podatki iz spisa tudi ne dajejo nobene podlage za ugotovitev, da bi se po dejanju Faki preoblekel in odvrgel predmete, potrebne za vlom. Življenjsko namreč ni logično, da bi se storilca, ki so ju zalotili stanovalci, več kot pol ure kasneje še vedno zadrževala na kraju dejanja oziroma, da bi se storilec mirno predal policiji, medtem ko bi sostorilec pobegnil.
Brez uspeha je tožilstvo izpostavljalo tudi to, da je Faki ob prijetju v prisotnosti policistov po radijski zvezi govoril ime svoje zunajzakonske partnerice, a se je na drugi strani slišal moški glas. »Sumljivo obtoženčevo ravnanje je namreč zgolj indic v smeri prepovedanega ravnanja, ki glede na vse ugotovljene razbremenilne okoliščine oziroma pomanjkljivosti v obtožbeni tezi ne more voditi do zaključka, da je obtožencu očitano dejanje dokazano,« sklene Jazbec Lamutova.
