Do evropskih volitev je še 16 dni. Pričakovani vzpon skrajne desnice je ena od tem, ki močno odmevajo že od začetka kampanje. Etablirane stranke so temu primerno soočene z vprašanji, ali nameravajo v prihodnjem mandatu evropskega parlamenta sodelovati s skrajno desnimi tekmeci. Ursula von der Leyen, aktualna predsednica evropske komisije in vodilna kandidatka desnosredinske EPP, denimo, te možnosti ne izključuje, pod pogojem da stranke podpirajo Evropsko unijo, Ukrajino in vladavino prava. Morda še najbolj zanimivo je, da se o sodelovanju s skrajno desnico ne morejo zediniti niti skrajni desničarji. Ta teden smo tako lahko bili priča jasnemu razdoru znotraj politične skupine Identiteta in demokracija (ID), in sicer zaradi vprašanja, kakšni ljudje so nekoč polnili vrste nacistične SS.

URSULA ZA SODELOVANJE Z GIORGIO Ob odsotnosti predstavnikov trde desnice se je Ursula von der Leyen v dvorani evropskega parlamenta morala braniti pred očitki glede njene pripravljenosti na sodelovanje z nekaterimi deli skrajne desnice, predvsem z italijansko premierko Giorgio Meloni. To bo potrebovala po volitvah, piše naš bruseljski dopisnik Peter Žerjavič, ko bo najprej morala prepričati voditelje držav članic EU, da jo evropskemu parlamentu predlagajo za še en mandat. Nemka je jasno povedala, da bo sodelovala le s strankami, ki podpirajo EU, Ukrajino in vladavino prava. Italijanska premierka oziroma Bratje Italije te pogoje menda izpolnjujejo. Drugi, denimo Alternativa za Nemčijo (AfD) ali Marine Le Pen, pa so v očeh nesporne favoritke za naslednjo predsednico evropske komisije »Putinovi prijatelji,« ki želijo uničiti EU.

VELIKA TRENJA NA EVROPSKI SREDINI V evropskih političnih skupinah je vse bolj napeto, še posebej med liberalci. Ti so v evropskem parlamentu od zadnjih volitev združeni v skupino Renew, ki je razdeljena na tri stebre: tradicionalno zavezništvo liberalnih strank Alde, francoske macroniste in majhno stranko evropskih demokratov. Resni zapleti so se začeli s sestavljanjem nizozemske vlade. Med štirimi člani koalicije, v kateri bo najmočnejša Stranka za svobodo desničarskega skrajneža Geerta Wildersa, bo bolj desno usmerjena liberalna stranka VVD. Iz njenih vrst prihaja dolgoletni premier Mark Rutte. Odločitev o koaliciji je bila sprejeta kmalu po izjavi skupin S&D, Renew, Zeleni in Levica v evropskem parlamentu, da ne bodo nikoli na nobeni ravni sodelovale ali sestavljale koalicije s skrajno desnico in radikalnimi strankami. Voditeljica skupine Renew, macronistka Valérie Hayer, je zahtevala, da 10. junija, dan po evropskih volitvah, v skupini Renew odločajo o izločitvi VVD, ki da se je s povezovanjem z Wildersom odrekla skupnim vrednotam in ne spoštuje sanitarnega kordona.

AFD IZKLJUČEN IZ SKRAJNO DESNE SKUPINE Zaradi izjav Maximiliana Kraha, vodilnega kandidata Alternative za Nemčijo, o tem, kako člani nacističnega SS »niso bili vsi kriminalci«, so iz skrajno desne politične skupine Identiteta in demokracija (ID) včeraj izključili delegacijo nemške stranke. »Skupina ID ne želi več biti povezana z incidenti, v katere je vpleten Maximilian Krah, vodja liste AfD za evropske volitve,« so po poročanju Reutersa sporočili predstavniki ID. Do izključitve je prišlo dan zatem, ko se je sodelovanju z AfD zaradi relativiziranja vloge SS odpovedal tudi Nacionalni zbor Marine Le Pen. V skupini ID so med drugimi še avstrijski svobodnjaki in flamski skrajni nacionalisti (Vlaams Belang). Manj trda desnica je zbrana v skupini evropskih reformistov in demokratov (ECR).

DVOJNA MERILA IN DRUGE NAPAKE URSULE VON DER LEYEN Suzana Kos in Barbara Eržen sta v prvem duelu tega tedna soočili nosilca list SDS in zunajparlamentarne stranke SLS Romano Tomc in Petra Gregorčiča. Nobeden od njiju si ne želi, da bi na čelu evropske komisije še naprej ostala sedanja predsednica Ursula von der Leyen. »Komisija, ki jo je vodila, je povsem zavozila pri nezakonitih migracijah, kjer v Evropi vlada kaos, države članice zapirajo meje in državljani se ne počutijo več varne. Rinila je naprej z zelenim prehodom, ki uničuje evropskega in slovenskega kmeta in šibi naše gospodarstvo. Ne podpiram pa je še zaradi enega, povsem osebnega razloga; to so njena izrazita dvojna merila,« je izpostavil Gregorčič. Romana Tomc pa ji je očitala, da nikoli ni dajala vtisa, da je močna voditeljica in da obvladuje komisijo. »Predsednica nosi objektivno odgovornost za to, kako deluje komisija, komisija pa je razočarala in prihajala v parlament s predlogi, za katere smo vnaprej povedali, da jih Evropska ljudska stranka ne podpira,« je pojasnila.

ZA VEČ DEMOKRACIJE PRI IZBORU EVROPSKIH KOMISARJEV V zadnjem duelu podkasta Moč politike pred volitvami sta kolegici gostili Matjaža Nemca, nosilca liste Socialnih demokratov, in Klemna Grošlja, nosilca liste Zelenih Slovenije. Oba sta se strinjala, da bi v izbor evropskih komisarjev morali vnesti več demokracije. »Za nas Tomaž Vesel nikdar ni bil vsebinsko ali osebnostno kakorkoli nesprejemljiv, za nas je bil nesprejemljiv način,« je do sedanjega kandidata za slovenskega člana evropske komisije še vedno kritičen Nemec, čeprav mu je njegova stranka, ki pripada drugi največji evropski grupaciji, že obljubila podporo. Grošelj pa je poudaril, da njegova lista prav zaradi izzivov, ki smo jih v Sloveniji že večkrat imeli ob imenovanju evropskih komisarjev, predlaga, naj kandidata določi suveren – in v Sloveniji je to ljudstvo na neposrednih volitvah, ki bi potekale hkrati z volitvami poslancev v evropski parlament. »Tako bi bila večja verjetnost, da bi bil kandidat potrjen v evropskem parlamentu,« meni Grošelj, ki se je prav zaradi načina sestavljanja evropske liste poslovil od Gibanja Svoboda.

NAJMLAJŠA KANDIDATKA IMA 24, NAJSTAREJŠI KANDIDAT 79 LET Za položaj evropskega poslanca se v Sloveniji poteguje 98 kandidatov, od tega 53 moških (54,08 odstotka) in 45 žensk (45,92 odstotka), kažejo podatki Državne volilne komisije. Največ (36,84 odstotka) kandidatov je starih med 46 in 61 leti, 31,58 odstotka jih je starejših od 61 let, 23,16 odstotka je starih med 31 in 46 leti, med 18 in 31 leti pa šteje 8,42 odstotka kandidatov. Povprečna starost kandidatov, izračunana na dan glasovanja, 9. junija, bo 52,41 leta. Največ, šest, jih bo na dan glasovanja starih 64 let, po pet pa 62 in 50 let. Najmlajša je kandidatka SD Lucija Karnelutti, ki je stara 24 let, najstarejši pa je kandidat liste Nič od tega Alberto Avguštinčič, ki ima 79 let. Skoraj polovica kandidatov ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, eden pa je brez izobrazbe.

EVROPSKA INDUSTRIJA NA PREIZKUŠNJI V sklopu obsežnega projekta Evropa izbira v Delu objavljamo tudi reportaže iz držav članic sedemindvajseterice o relevantnih evropskih temah. Naši novinarji so tokrat na Nizozemskem, Slovaškem, v Nemčiji in na Hrvaškem iskali odgovore na izzive evropske konkurenčnosti. Kaj so ugotovili? Golf – simbol Volkswagna – letos praznuje 50 let. Kljub dolgi zgodovini nemškega avtomobilskega proizvajalca pa se je ta ravno ob jubileju znašel v največji transformaciji v svoji zgodovini. Pri prehodu na e-mobilnost se spoprijema z močno konkurenco tako Kitajcev kot ameriške Tesle. Težav s konkurenčnostjo zaradi razogljičenja, dražjih energentov, pomanjkanja delovne sile, dostopa do ključnih surovin pa še zdaleč nimajo le avtomobilski proizvajalci, ampak velik del industrije na stari celini. »V zadnjem obdobju smo opazili veliko stečajev in zaprtij v predelovalni dejavnosti, ne bi pa še govorila o deindustrializaciji,« ugotavlja Hanna Hottenrott z ekonomskega inštituta Zew. Primer nizozemskega Eindhovna pa kaže, kako je regija iz velikih strukturnih težav v dveh desetletjih tudi z vlaganji v znanje postala središče razvoja industrij prihodnosti. Ključno je sodelovanje med podjetji, institucijami znanja in državo. Prav odziv držav in evropske komisije bo ključen za prihodnost evropske industrije. Na Slovaškem menijo, da nekateri predlogi EU niso bili naklonjeni industrializaciji.

BRUSELJ NE BO SLEDIL AMERIČANOM Evropska komisija od jeseni pregleduje kitajske subvencije domačim proizvajalcem električnih avtomobilov. Zlasti po ameriški odločitvi o zvišanju carin na takšna vozila s 25 na 100 odstotkov je vse več ukvarjanja z vprašanjem, kdaj in kakšno odločitev bo na koncu sprejel Bruselj. Po dosedanjih napovedih naj bi bili prvi koraki narejeni pred poletnimi počitnicami. V Bruslju zavračajo razlage, da bodo sledili politiki Washingtona, čeprav imajo v EU na nekaterih področjih enake skrbi. Kako se bodo lotili kitajskih avtomobilov, še ni jasno. Najprej naj bi ubrali drugačno pot kot ZDA, ki so sprejele vsesplošne carine, je Ursula von der Leyen pojasnila za Financial Times. Ukrepi EU naj bi bili po napovedih Nemke bolj usmerjeni kot v ZDA in skladni s škodo, ki bi jo povzročile subvencije. 

NEMČIJA, FRANCIJA IN POLJSKA ZA SKUPNI BOJ PROTI LAŽNIM NOVICAM Zunanji ministri Nemčije, Francije in Poljske so se na srečanju v nemškem Weimarju strinjali, da morajo njihove države v luči junijskih evropskih volitev sodelovati v boju proti lažnim novicam in dezinformacijam. »Evropa je napadena od znotraj in zunaj, vključno z vohunjenjem,« je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock in dodala, da so dezinformacijske kampanje usmerjene proti »srcu evropske demokracije«.

ZELENI PREHOD SE MORA DOGAJATI NA VSEH RAVNEH DRUŽBE »Zadnji meseci so pokazali, da se hitro lahko uniči zeleni trend zadnjih let. To kaže, kako krhki so lahko evropski dogovori. Zato je zelo pomembno, kako bomo volili,« je na okrogli mizi Zelena prihodnost ali zelena iluzija: Kaj lahko od evropskega zelenega dogovora pričakujemo po evropskih volitvah?, ki jo je Delo organiziralo v sodelovanju z Metino listo, dejal dr. Žiga Malek, raziskovalec na International Institute for Applied Systems Analysis (IIASA) v Avstriji. Na okrogli mizi, ki sta jo moderirala Nataša Briški in Uroš Esih, so se pogovarjali o nujnosti zelenega prehoda in drugih temah, povezanih z okoljem: od gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško do vetrnic v Mariboru. Poleg Maleka so v razpravi sodelovali še dr. Cocou Marius Mensah, raziskovalec na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, Nina Štros, vodja Greenpeacea Slovenija, in dr. Zarja Muršič, članica programskega odbora Inštituta 8. marec. Sogovorniki so se strinjali, da sta nujna komunikacija in izobraževanje o tem, kaj zeleni prehod sploh je. Mensah je izpostavil, da je pomanjkanje znanja veliko, EU, čeprav se v primerjavi z vsemi drugimi celinami in skupnostmi največ pogovarja o zelenem prehodu, pa ostaja bolj pri besedah kot dejanjih. 

 NIČ KAJ ZELENI EVROPSKI PARLAMENT Zeleni prehod je ena najpomembnejših tem kampanje pred tokratnimi volitvami v evropski parlament, vendar prav zakonodajni organ velja za najbolj netrajnostno naravnano institucijo Evropske unije. Najpomembnejši vzrok za to so mesečne selitve poslancev, njihovih sodelavcev in zabojnikov, polnih dokumentov, med Brusljem in Strasbourgom. Tudi v prihodnjem mandatu bodo na novo izvoljeni evropski poslanci svoje delo štiri dni na mesec opravljali iz zaspanega glavnega mesta Alzacije. Večina volivcev, vključno s slovenskimi, se bo upravičeno spraševala, kakšen je namen, predvsem pa smisel ohranjanja tovrstne ureditve, še posebno v času velike okoljske občutljivosti.

BOLJE IMETI SODIŠČE KOT PA KAOS Dr. Marko Ilešič je že dvajset let sodnik na Sodišču EU. Med državami, ki so v EU vstopile leta 2004, je edini od sodnikov, ki so tedaj prevzeli sodniške naloge in funkcijo opravlja še danes. Ob obletnici velike širitve je bil govorec na slovesnosti v sodni palači v Luxembourgu. Pred dnevi pa ga je za Sobotno prilogo pred mikrofon povabil Peter Žerjavič.

EVROPSKI PARLAMENT V ŠTEVILKAH Evropski poslanci imajo za redno mesečno premagovanje razdalje od Bruslja do Strasbourga na voljo različne možnosti. Ob odsotnosti neposrednih letalskih povezav je vlak trenutno najhitrejše prevozno sredstvo. 

(POP)KULTURNI NAMIG V tokratnem novičniku je stalno kulturno rubriko prevzel kolega Boštjan Videmšek, izkušeni poročevalec s kriznih žarišč ter avtor osmih knjižnih uspešnic (Plan B, Zadnji dve, Na begu, Vojna terorja, Ultrablues, Upor, Dispatches from the Frontlines of Humanity in Vojni dnevnik).  

ROMAN Kljub množici izjemnih (prebranih) knjig evropskih avtorjev in avtoric, ki jih imam na svojih knjižnih policah, bi tokrat – v kontekstu Evropske unije – posebej omenil že tako ali tako dodobra izpostavljenega francoskega avtorja Michela Houellebecqa in njegovo zadnje delo Anéantir (slovensko: Uničiti), ki je, podobno kot celoten Houellebecqov opus, ključno za razumevanje (ne le) bližnje prihodnosti. Anéantir je politični triler, postavljen v čas predvolilne kampanje za predsedniške volitve v Franciji leta 2027, dogajanje pa spremljamo prek osebne drame, zdravstvene in čustvene, svetovalca enega izmed predsedniških kandidatov. 

ZGODBA O UMIRANJU EVROPE Vzporedno s francosko predsedniško kampanjo se po svetu vrstijo čudaški teroristični napadi, za katerimi najverjetneje stojijo nove sekte; (skrajni) pripadniki novih bolj religij kot gibanj. Glavni (anti)junak – tu pri Houellebecqu vedno obstaja »šizma« – se ob notranjem in globalnem političnem vrenju sooča tudi (predvsem) z izginjanjem, umiranjem in smrtjo. Najprej svojega očeta, nato še s svojo nenadno, a terminalno boleznijo. Avtor kot vedno velemojstrsko pluje med le na videz nezdružljivimi temami (terorizem, evtanazija, bolezen, ljubezen, politične strategije …) in ob tem politično korektnost, kastracijo zahodne družbe, v povsem svojem slogu razbija na prafaktorje. To je najboljša in najbolj natančna zgodba o umiranju … Evrope, ki sem jo kdaj prebral.

NA PREVOD V SLOVENŠČINO ŠE ČAKAMO Michel Houellebecq je – povsem narobe razumljen – prerok. In genialni politični analitik. Literatura je zanj le orodje komunikacije. Anéantir (Uničiti) žal še ni preveden v slovenščino.

KRIŽANKA Tudi ta teden v novičniku Evropa izbira objavljamo posebno digitalno križanko.

Novičnik sta pripravila novinarja Gašper Završnik in Jure Kosec, uredila ga je Katja Svenšek in lektorirala Neda Bratina. Grafiki sta zasnovala Žiga Jerko in Darja Klajder.

Projekt sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za podane informacije in stališča.