Ogrožena je polovica peščenih plaž na svetu
Zaradi podnebnih sprememb bodo na tisoče kilometrov plaž izgubile Avstralija, ZDA, Kanada, Mehika, Kitajska, Rusija, Argentina in Čile.
Odpri galerijo
Bo konec stoletja gneča na peščenih plažah še večja? FOTO: Eric Gaillard/Reuters
Če se bodo podnebne spremembe nenadzorovano nadaljevale, bi lahko polovica peščenih plaž izginila do konca stoletja, so po poročanju AP prepričani znanstveniki.
S satelitskimi posnetki so raziskovalci evropskega raziskovalnega centra iz italijanske Ispre (European Union’s Joint Research Center) spremljali, kako so se peščene plaže spremenile v zadnjih 30 letih, in simulirali, kako bi lahko globalno segrevanje nanje vplivalo v prihodnosti.
»Ugotovili smo, da bo približno polovica plaž do konca stoletja podvržena eroziji v razdalji več kot sto metrov,« je povedal Michalis Vousdoukas. »Po vsej verjetnosti bodo izginile.«
Študija, ki je bila v ponedeljek objavljena v reviji Nature Climate Change, je pokazala, da bo obseg ogroženih plaž odvisen od dviga povprečnih svetovnih temperatur do leta 2100.
Bolj ko se bo dvignila temperatura, bolj se bo dvignila gladina morja in močnejše bodo nevihte, kar bo povzročilo izginotje večjega dela peščenih plaž v nekaterih regijah. »Predvidene spremembe obalne črte bodo bistveno vplivale na obliko oziroma podobo svetovne obale.« Več kot tretjina je peščenih plaž, so zapisali avtorji študije.
Plaže nudijo dragocen prostor za rekreacijo, turizem in prostoživeče živali, hkrati pa predstavljajo naravno zaščito, ki obalne skupnosti varuje pred valovi in nevihtami.
Številna obalna območja, vključno s peščenimi plažami, so močno preobremenjena zaradi človeških dejavnosti (npr. z obalno pozidavo). Znanstveniki ocenjujejo, da bodo nekatere države bolj izpostavljene spremembam kot druge.
Gambija in Gvineja Bissau v zahodni Afriki bi lahko izgubili več kot 60 odstotkov svojih plaž, prav tako niso spodbudne napovedi za Pakistan, otok Jersey v Rokavskem prelivu in za Komorske otoke. Najbolj prizadeta bi glede na delež izgubljene obale bila Avstralija, saj bi bilo v nevarnosti več kot 11.400 kilometrov obalne linije. Po oceni študije bi na tisoče kilometrov plaž izgubile tudi ZDA, Kanada, Mehika, Kitajska, Rusija, Argentina in Čile.
Raziskovalna skupina je obravnavala dva različna scenarija segrevanja – prvega, v katerem se svetovna povprečna temperatura do konca stoletja dvigne za 2,4 stopinje Celzija, in drugega, ki napoveduje dvakrat večji porast temperature. Niso pa upoštevali ambicioznega cilja pariškega podnebnega sporazuma z omejitvijo globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija, saj menijo, da bo malo verjetno dosežen, je povedal Vousdoukas.
Avtorji študije so izračunali, da bi bilo mogoče do 40 odstotkov izginotja morske obale preprečiti z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, vendar bi bilo po drugi strani treba obalo, kjer živi čedalje več svetovnega prebivalstva, zaščititi tudi z drugimi ukrepi. Navedli so primer Nizozemske, ki se je stoletja borila proti dvigu morske gladine in si z ublažitvijo erozije z nizom gradbenih konstrukcij celo povrnila obsežna nizkoležeča območja.
S satelitskimi posnetki so raziskovalci evropskega raziskovalnega centra iz italijanske Ispre (European Union’s Joint Research Center) spremljali, kako so se peščene plaže spremenile v zadnjih 30 letih, in simulirali, kako bi lahko globalno segrevanje nanje vplivalo v prihodnosti.
»Ugotovili smo, da bo približno polovica plaž do konca stoletja podvržena eroziji v razdalji več kot sto metrov,« je povedal Michalis Vousdoukas. »Po vsej verjetnosti bodo izginile.«
Študija, ki je bila v ponedeljek objavljena v reviji Nature Climate Change, je pokazala, da bo obseg ogroženih plaž odvisen od dviga povprečnih svetovnih temperatur do leta 2100.
Bolj ko se bo dvignila temperatura, bolj se bo dvignila gladina morja in močnejše bodo nevihte, kar bo povzročilo izginotje večjega dela peščenih plaž v nekaterih regijah. »Predvidene spremembe obalne črte bodo bistveno vplivale na obliko oziroma podobo svetovne obale.« Več kot tretjina je peščenih plaž, so zapisali avtorji študije.
Plaže nudijo dragocen prostor za rekreacijo, turizem in prostoživeče živali, hkrati pa predstavljajo naravno zaščito, ki obalne skupnosti varuje pred valovi in nevihtami.
Globalno segrevanje bo v prihodnosti na obseg peščenih plaž močno vplivalo, menijo znanstveniki. FOTO: Charles Platiau/Reuters
Številna obalna območja, vključno s peščenimi plažami, so močno preobremenjena zaradi človeških dejavnosti (npr. z obalno pozidavo). Znanstveniki ocenjujejo, da bodo nekatere države bolj izpostavljene spremembam kot druge.
Gambija in Gvineja Bissau v zahodni Afriki bi lahko izgubili več kot 60 odstotkov svojih plaž, prav tako niso spodbudne napovedi za Pakistan, otok Jersey v Rokavskem prelivu in za Komorske otoke. Najbolj prizadeta bi glede na delež izgubljene obale bila Avstralija, saj bi bilo v nevarnosti več kot 11.400 kilometrov obalne linije. Po oceni študije bi na tisoče kilometrov plaž izgubile tudi ZDA, Kanada, Mehika, Kitajska, Rusija, Argentina in Čile.
Preberite tudi:
Ne več poetično moder, ampak pregreto rožnat planet
Ne več poetično moder, ampak pregreto rožnat planet
Raziskovalna skupina je obravnavala dva različna scenarija segrevanja – prvega, v katerem se svetovna povprečna temperatura do konca stoletja dvigne za 2,4 stopinje Celzija, in drugega, ki napoveduje dvakrat večji porast temperature. Niso pa upoštevali ambicioznega cilja pariškega podnebnega sporazuma z omejitvijo globalnega segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija, saj menijo, da bo malo verjetno dosežen, je povedal Vousdoukas.
Avtorji študije so izračunali, da bi bilo mogoče do 40 odstotkov izginotja morske obale preprečiti z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov, vendar bi bilo po drugi strani treba obalo, kjer živi čedalje več svetovnega prebivalstva, zaščititi tudi z drugimi ukrepi. Navedli so primer Nizozemske, ki se je stoletja borila proti dvigu morske gladine in si z ublažitvijo erozije z nizom gradbenih konstrukcij celo povrnila obsežna nizkoležeča območja.
