75 let od združitve večjega dela Primorske s Slovenijo

15. septembra 1947 je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba, s katero je Italija takratni Jugoslaviji odstopila suverenost nad delom Primorske.
Fotografija: Dostop do morja je Slovenija dobila šele z londonskim sporazumom leta 1954. FOTO: Črt Piksi
Odpri galerijo
Dostop do morja je Slovenija dobila šele z londonskim sporazumom leta 1954. FOTO: Črt Piksi

Danes praznujemo vrnitev Primorske k matični domovini. Spominjamo se 15. septembra 1947, ko je bila uveljavljena pariška mirovna pogodba, s katero je Italija takratni Jugoslaviji med drugim odstopila suverenost nad Zgornjim Posočjem, Vipavsko dolino, večjim delom Krasa in manjšim delom Istre. Državna proslava je bila v včeraj v Portorožu.

Slavnostni govor na proslavi je imela predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Med drugim je dejala, da je praznik posvečen primorskim junakinjam in junakom, klenim borcim proti podjarmljenju, proti raznarodovanju, proti ideologijam, ki ustvarjajo rasne, narodne in etnične neenakosti in proti diktaturi enoumja. »Če jih ne bi bilo, danes ne bi imeli svoje države,« je poudarila. Na proslavi so se med drugim poklonili življenju in delu letos preminulega tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.

image_alt
Primorski praznik v znamenju Borisa Pahorja

»Na današnji dan pred 75 leti se je večji del Primorske vrnil k matični domovini. Tega se spominjamo s ponosom in ponižnostjo do naših prednikov, ki jim zgodovina 20. stoletja ni prizanašala. Boj za ohranitev slovenske identitete je bil vse prej kot lahek; spremljali so ga fašistična politika, težnje po zatiranju in napori za uničenje slovenskega jezika in kulture. Primorska je v novo življenje vstopila v prvem desetletju po drugi svetovni vojni ter ob nastajanju novih mestnih središč in skrbi za svetlo prihodnost ustvarila uspešne politike povezovanja znotraj in izven domačih meja. Iz nje vejeta odločnost in neomajna ljubezen do slovenskega naroda,« je v poslanici ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini zapisal predsednik vlade Robert Golob.

»Zgodovina nas uči, da smo v najzahtevnejših časih vedno nesebično stopili skupaj in gradili za skupno dobro. To si zasluži veliko pohvalo. Za svobodo in spoštovanje, naši temeljni vrednoti, smo za naš skupni boljši jutri odgovorni vsi. Kulturo spoštljivosti, vgrajeno v identiteto Primork in Primorcev, pa danes širimo tudi v politiko. Zato praznik ni le opomin na izborjene pravice preteklosti, temveč vedno tudi trenutek, ko s ponosom razmišljamo o vrednotah in dediščini, ki jih zapuščamo prihodnjim generacijam ampak je tudi poklon Primorski, ključnemu gradniku sodobne slovenske identitete in naših ambicij za vključujočo in strpno družbo,« je zapisal premier.

Predsednik republike Borut Pahor bo v počastitev praznika državljane nagovoril danes. V predsedniški palači bo potekal dan odprtih vrat, Pahor pa bo podelil tudi dve medalji za zasluge. Vlasta Pacheiner Klander jo bo prejela za prevajalsko in literarnoteoretično delo na področju staroindijske sanskrtske književnosti, Primož Krečič pa za neutrudno povezovalnost pri umestitvi novih orgel v koprski stolnici, so sporočili iz urada predsednika republike.

Dan vrnitve Primorske k matični domovini praznujemo od leta 2005, vendar ni dela prost dan.

Pred 75 leti sicer Slovenija še ni obsegala vsega današnjega ozemlja. Na obalnem pasu med Trstom in Novigradom na Hrvaškem je pariška mirovna pogodba predvidela ustanovitev neodvisne države, Svobodnega tržaškega ozemlja. Tega so razpustili z londonskim sporazumom leta 1954 in takrat je Slovenija dobila dostop do morja. Zunaj matične države je po ocenah zgodovinarjev ostalo približno 140.000 Slovencev.

Komentarji: