Aleksandra Pivec dobila podporo parlamentarnega odbora za kmetijstvo
Napoveduje preusmeritev živinoreje z ravninskih območij, na katerih bi spodbujali rastlinsko pridelavo.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik
Parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z 11 glasovi za in 5 proti potrdil Aleksando Pivec kot primerno kandidatko za ministrico za kmetijstvo.
V vlogi kmetijske ministrice deluje leto in pol. Uvodoma je predstavila svojo oceno o stanju in perspektivah razvoja slovenskega kmetijstva. Podarila je, da je obdobje, v katerem smo, nepredvidljivo, kar močno vpliva tudi na področje kmetijstva, gozdarstva in hrane, ki se dotika prav vsakega prebivalca.
80 odstotkov Slovenije zaznamuje podeželje, ki je v tesni povezavi s kmetijstvom. Pomembno je, da podeželje ostane poseljeno, obdelano in ohranjeno. Delež BDP, ki ga pokriva kmetijstvo, znaša 1,4 odstotka. Delež zaposlenih v kmetijstvu je 7,2 odstotka. Skrb vzbuja povprečna starost gospodarja na kmetiji, ki je skoraj 59 let. Povprečna velikost slovenske kmetije je 6,9 hektara, kar je veliko manj od evropskega povprečja (16 hektarov).
Prevladujoča usmeritev slovenskih kmetij je še vedno živinoreja, ki jo narekuje specifika prostora. 80 odstotkov vseh kmetijskih površin predstavljajo območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Na teh območjih si je po besedah Pivčeve težko predstavljati kakšno drugo dejavnost kot živinorejo. Vendar pa je eden od razmislekov strateškega razvoja kmetijstva v prihodnje umik živinoreje z ravninskih območij na hribovite predele, na ravninskih območjih pa bi omogočili čim večji delež rastlinske pridelave, je dejala Pivčeva. Takšno spremembo narekujejo tudi zahteve potrošnikov.
Za slovensko kmetijstvo je značilna izrazito nizka produktivnost; neto dodana vrednost ne dosega niti 30 odstotkov evropskega povprečja. To stanje namerava Pivčeva z ekipo na kmetijskem ministrstvu popraviti v okviru novega strateškega načrta skupne kmetijske politike; prva verzija bo po njenih besedah zaključena do poletja. Močan investicijski cikel bo usmerjen predvsem v tehnološke izboljšave in digitalizacijo, povečevanje produktivnosti in konkurenčnosti kmetijskega prostora, posodobitev obstoječe tehnološke opreme ter v obrambo in boj proti podnebnim spremembam.
Večji poudarek bo namenjen usmerjanju kmetijskih gospodarstev v vertikalne in horizontalne verige, izboljšanju sistema za prenos znanj iz raziskovalnih institucij v prakso ter od kmetijskih svetovalnih služb na kmete.
Povečati se mora odpornost kmetijstva na vpliv podnebnih sprememb. Še naprej se bo spodbujalo investicije v namakalne sisteme, sisteme zaščite proti toči, zmrzali …
Pivčeva želi ohraniti dualnost sistema slovenskih kmetijskih gospodarstev. V to smer bodo šli tudi ukrepi skupne kmetijske politike, s katerimi se bo podpiralo krepitev družinskih kmetij, ki predstavljajo večino vseh kmetij v Sloveniji, kakor večjih kmetij in kmetijskih podjetij ter živilsko-predelovalno industrijo.
Veliko pozornost bo treba nameniti umnemu gospodarjenju z naravnimi viri, je dejala Pivčeva. 30 odstotkov denarja, ki bodo namenjeni Sloveniji s strani EU, bo namenjenega okoljskim ukrepom. To je po besedah kandidatke za kmetijsko ministrico odlična priložnost za okrepitev ekološke pridelave, katere obseg je bistveno premajhen. Pripravlja se nov akcijski načrt razvoja ekološke pridelave. Slovenija ima visok, 37-odstoten delež kmetijskih površin na območjih Nature 2000. To je dobra podlaga za razvoj trajnostnega kmetijstva, ki naj postane dodana vrednost, ne pa ovira pri gospodarjenju s prostorom.
V koalicijski pogodbi Janševe vlade se na kmetijstvo nanašajo zaveze o krepitvi deficitarnih kmetijskih sektorjev, zlasti rastlinske pridelave in prašičereje. Zaveza o spremembi zemljiške politike ostaja še iz mandata Šarčeve vlade. Pripravljen je sveženj treh zakonov, ki so pred odstopom vlade ostali tik pred postopkom sprejema. Razlogi za dolgotrajno pripravo svežnja, tako Pivčeva, so, da se to področje 20 let ni spreminjalo, in burni odzivi na predloge zakonskih sprememb, zaradi česar jih bodo še enkrat predelali z deležniki. Predvidene spremembe v delovanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v lasti države so bile predlagane zato, ker »sklad ne more biti zgolj upravljavec kmetijskih zemljišč, ampak mora izvajati aktivno razvojno politiko«.
Aktualna kmetijska ministrica si v novi vladi želi zaključiti tudi spremembo delovanja zadružnega sistema. Kmetijsko ministrstvo je skupaj z gospodarskim pripravilo popravek zakona, ki predvideva krepitev zadružnega sistema, zlasti krepitev področja enotnega trženja prek zadružnega sistema. Vzpostaviti želijo tudi revizijo zadrug znotraj sistema Zadružne zveze Slovenije.
Na sprejem čaka več zakonodajnih predlogov (o kmetijskih zemljiščih, o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije, o dedovanju kmetijskih gospodarstev, o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, o zaščiti živali, o kmetijstvu, o nagradi zlata čebela). Že pripravljeni in v nekaterih primerih v postopku za sprejem so zakon o divjadi in lovstvu, interventni zakon o afriški prašičji kugi in zakon o zadrugah.
Poslanko Merio Hot je med drugim zanimalo, kdaj bo ministrstvo vneslo spremembo nove definicije živali v stvarnopravnem zakoniku v zakon o zaščiti živali, in ali se razmišlja o prepovedi baterijske reje. Pivčeva je pojasnila, da se implementacija nove definicije živali ne dotika le hišnih, ampak tudi rejnih živali, a se je zavezala, da bodo zakon v čim krajšem času uskladili tudi s partnerji iz industrije. Pričakuje, da ga bodo predvidoma maja dali v ponovno javno obravnavo. Glede poziva po prepovedi baterijske reje so na ministrstvu ustanovili posebno delovno skupino, ki bo pripravila časovnico za postopno ukinitev takšne reje.
Violeta Tomič je Pivčevo spomnila na njeno vlogo v projektu SRIPT, pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti. Pivčeva je pojasnila, da niti ena ure dala za projekt ni bila opravljena v času opravljanja ministrske funkcije. Postopki na komisiji za preprečevanje korupcije so zaključeni, za prekršek, ki ga je komisija ocenila kot manjši, pa je dobila pisni opomin.
Več članov odbora je Pivčevo povprašalo po načrtih za prestrukturiranje uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Večkrat je ponovila, da ni bilo nobenega poskusa razkosanja uprave. »Želimo izboljšati sistem delovanja uprave, ki ne deluje dobro,« ne le zaradi kadrovskega deficita, je dejala Pivčeva, ki meni, da lahko že z izvedbo popravljalnih ukrepov, ki so bili upravi naloženi v okviru izrednega notranjega nadzora, bistveno izboljšajo njeno delovanje.
Tomičevo je zanimalo tudi, kako se bo spremenila vsebina svežnja zakonov o zemljiški politiki v novi koaliciji, zlasti ali bo republiški sklad zemljišč in gozdov pomaknjen na višje mesto na seznamu prednostnih upravičencev zakupa državnih zemljišč, in ali bodo »odvzeli državno zemljo veleposestnikom in jo razdelili med male kmete«. Pivčeva je odgovorila, da bo sklad s šestega mesta premaknjen na četrto mesto. Za zakup zemljišč po izteku obstoječih pogodb pa bo treba predložiti razvojni načrt, s katerim se bo dokazovalo, kaj bo prihodnji zakupnik z zemljiščem počel.
Predlog prenosa zemljišč večjih zakupnikov na manjše kmetije je doživel močan odpor večjih zakupnikov. »Predvideli smo postopno zmanjšanje zakupa, ki ne more bistveno vplivati na stanje velikih zakupnikov, lahko pa v veliki meri pomaga pri lažji generacijski prenovi in krepitvi družinskih kmetij, ki za preživetje in obstoj povečajo dostopnost do kmetijskih zemljišč.« Predvidenih zakonskih določb ne bodo spreminjali, je pa Pivčeva prepričana, da bodo znova burile duhove, ko se bodo znašle na mizah za sprejem zakonodaje, čeprav meni, da so kompromisna rešitev za družinske kmetije in večje zakupnike državnih kmetijskih zemljišč.
V vlogi kmetijske ministrice deluje leto in pol. Uvodoma je predstavila svojo oceno o stanju in perspektivah razvoja slovenskega kmetijstva. Podarila je, da je obdobje, v katerem smo, nepredvidljivo, kar močno vpliva tudi na področje kmetijstva, gozdarstva in hrane, ki se dotika prav vsakega prebivalca.
80 odstotkov Slovenije zaznamuje podeželje, ki je v tesni povezavi s kmetijstvom. Pomembno je, da podeželje ostane poseljeno, obdelano in ohranjeno. Delež BDP, ki ga pokriva kmetijstvo, znaša 1,4 odstotka. Delež zaposlenih v kmetijstvu je 7,2 odstotka. Skrb vzbuja povprečna starost gospodarja na kmetiji, ki je skoraj 59 let. Povprečna velikost slovenske kmetije je 6,9 hektara, kar je veliko manj od evropskega povprečja (16 hektarov).
Prevladujoča usmeritev slovenskih kmetij je še vedno živinoreja, ki jo narekuje specifika prostora. 80 odstotkov vseh kmetijskih površin predstavljajo območja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Na teh območjih si je po besedah Pivčeve težko predstavljati kakšno drugo dejavnost kot živinorejo. Vendar pa je eden od razmislekov strateškega razvoja kmetijstva v prihodnje umik živinoreje z ravninskih območij na hribovite predele, na ravninskih območjih pa bi omogočili čim večji delež rastlinske pridelave, je dejala Pivčeva. Takšno spremembo narekujejo tudi zahteve potrošnikov.
Investicije v tehnološke izboljšave in digitalizacijo
Za slovensko kmetijstvo je značilna izrazito nizka produktivnost; neto dodana vrednost ne dosega niti 30 odstotkov evropskega povprečja. To stanje namerava Pivčeva z ekipo na kmetijskem ministrstvu popraviti v okviru novega strateškega načrta skupne kmetijske politike; prva verzija bo po njenih besedah zaključena do poletja. Močan investicijski cikel bo usmerjen predvsem v tehnološke izboljšave in digitalizacijo, povečevanje produktivnosti in konkurenčnosti kmetijskega prostora, posodobitev obstoječe tehnološke opreme ter v obrambo in boj proti podnebnim spremembam.
FOTO: Jože Suhadolnik
Večji poudarek bo namenjen usmerjanju kmetijskih gospodarstev v vertikalne in horizontalne verige, izboljšanju sistema za prenos znanj iz raziskovalnih institucij v prakso ter od kmetijskih svetovalnih služb na kmete.
Povečati se mora odpornost kmetijstva na vpliv podnebnih sprememb. Še naprej se bo spodbujalo investicije v namakalne sisteme, sisteme zaščite proti toči, zmrzali …
Pivčeva želi ohraniti dualnost sistema slovenskih kmetijskih gospodarstev. V to smer bodo šli tudi ukrepi skupne kmetijske politike, s katerimi se bo podpiralo krepitev družinskih kmetij, ki predstavljajo večino vseh kmetij v Sloveniji, kakor večjih kmetij in kmetijskih podjetij ter živilsko-predelovalno industrijo.
Pospešek ekološkemu kmetijstvu
Veliko pozornost bo treba nameniti umnemu gospodarjenju z naravnimi viri, je dejala Pivčeva. 30 odstotkov denarja, ki bodo namenjeni Sloveniji s strani EU, bo namenjenega okoljskim ukrepom. To je po besedah kandidatke za kmetijsko ministrico odlična priložnost za okrepitev ekološke pridelave, katere obseg je bistveno premajhen. Pripravlja se nov akcijski načrt razvoja ekološke pridelave. Slovenija ima visok, 37-odstoten delež kmetijskih površin na območjih Nature 2000. To je dobra podlaga za razvoj trajnostnega kmetijstva, ki naj postane dodana vrednost, ne pa ovira pri gospodarjenju s prostorom.
Zaveze iz nove koalicijske pogodbe
V koalicijski pogodbi Janševe vlade se na kmetijstvo nanašajo zaveze o krepitvi deficitarnih kmetijskih sektorjev, zlasti rastlinske pridelave in prašičereje. Zaveza o spremembi zemljiške politike ostaja še iz mandata Šarčeve vlade. Pripravljen je sveženj treh zakonov, ki so pred odstopom vlade ostali tik pred postopkom sprejema. Razlogi za dolgotrajno pripravo svežnja, tako Pivčeva, so, da se to področje 20 let ni spreminjalo, in burni odzivi na predloge zakonskih sprememb, zaradi česar jih bodo še enkrat predelali z deležniki. Predvidene spremembe v delovanju sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v lasti države so bile predlagane zato, ker »sklad ne more biti zgolj upravljavec kmetijskih zemljišč, ampak mora izvajati aktivno razvojno politiko«.
Aktualna kmetijska ministrica si v novi vladi želi zaključiti tudi spremembo delovanja zadružnega sistema. Kmetijsko ministrstvo je skupaj z gospodarskim pripravilo popravek zakona, ki predvideva krepitev zadružnega sistema, zlasti krepitev področja enotnega trženja prek zadružnega sistema. Vzpostaviti želijo tudi revizijo zadrug znotraj sistema Zadružne zveze Slovenije.
Na sprejem čaka več zakonodajnih predlogov (o kmetijskih zemljiščih, o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije, o dedovanju kmetijskih gospodarstev, o gospodarjenju z gozdovi v lasti države, o zaščiti živali, o kmetijstvu, o nagradi zlata čebela). Že pripravljeni in v nekaterih primerih v postopku za sprejem so zakon o divjadi in lovstvu, interventni zakon o afriški prašičji kugi in zakon o zadrugah.
Postopna prepoved baterijske reje
Poslanko Merio Hot je med drugim zanimalo, kdaj bo ministrstvo vneslo spremembo nove definicije živali v stvarnopravnem zakoniku v zakon o zaščiti živali, in ali se razmišlja o prepovedi baterijske reje. Pivčeva je pojasnila, da se implementacija nove definicije živali ne dotika le hišnih, ampak tudi rejnih živali, a se je zavezala, da bodo zakon v čim krajšem času uskladili tudi s partnerji iz industrije. Pričakuje, da ga bodo predvidoma maja dali v ponovno javno obravnavo. Glede poziva po prepovedi baterijske reje so na ministrstvu ustanovili posebno delovno skupino, ki bo pripravila časovnico za postopno ukinitev takšne reje.
Uprava za varno hrano ne deluje dobro
Violeta Tomič je Pivčevo spomnila na njeno vlogo v projektu SRIPT, pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti. Pivčeva je pojasnila, da niti ena ure dala za projekt ni bila opravljena v času opravljanja ministrske funkcije. Postopki na komisiji za preprečevanje korupcije so zaključeni, za prekršek, ki ga je komisija ocenila kot manjši, pa je dobila pisni opomin.
Več članov odbora je Pivčevo povprašalo po načrtih za prestrukturiranje uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Večkrat je ponovila, da ni bilo nobenega poskusa razkosanja uprave. »Želimo izboljšati sistem delovanja uprave, ki ne deluje dobro,« ne le zaradi kadrovskega deficita, je dejala Pivčeva, ki meni, da lahko že z izvedbo popravljalnih ukrepov, ki so bili upravi naloženi v okviru izrednega notranjega nadzora, bistveno izboljšajo njeno delovanje.
Kontroverzni predlog prenosa zemljišč od velikih k malim ostaja
Tomičevo je zanimalo tudi, kako se bo spremenila vsebina svežnja zakonov o zemljiški politiki v novi koaliciji, zlasti ali bo republiški sklad zemljišč in gozdov pomaknjen na višje mesto na seznamu prednostnih upravičencev zakupa državnih zemljišč, in ali bodo »odvzeli državno zemljo veleposestnikom in jo razdelili med male kmete«. Pivčeva je odgovorila, da bo sklad s šestega mesta premaknjen na četrto mesto. Za zakup zemljišč po izteku obstoječih pogodb pa bo treba predložiti razvojni načrt, s katerim se bo dokazovalo, kaj bo prihodnji zakupnik z zemljiščem počel.
Predlog prenosa zemljišč večjih zakupnikov na manjše kmetije je doživel močan odpor večjih zakupnikov. »Predvideli smo postopno zmanjšanje zakupa, ki ne more bistveno vplivati na stanje velikih zakupnikov, lahko pa v veliki meri pomaga pri lažji generacijski prenovi in krepitvi družinskih kmetij, ki za preživetje in obstoj povečajo dostopnost do kmetijskih zemljišč.« Predvidenih zakonskih določb ne bodo spreminjali, je pa Pivčeva prepričana, da bodo znova burile duhove, ko se bodo znašle na mizah za sprejem zakonodaje, čeprav meni, da so kompromisna rešitev za družinske kmetije in večje zakupnike državnih kmetijskih zemljišč.
