Bistra hči planin izgublja svojo moč

Avgustovski pretok reke Soče je bil blizu najnižjega v 75 letih merjenja. Bistra hči planin izgublja svojo moč, saj se je povprečni letni pretok zmanjšal za več kot pet kubičnih metrov na sekundo. Posledice čutijo v hidroenergetiki in dejavnosti vodnih športov.

»Nekoč smo pri 15 kubičnih metrih pretoka že tarnali, da je vodostaj zelo nizek, danes pa smo pri osmih kubikih veseli,« je opozoril Jernej Stritih iz konzorcija Stritih, ki je skrbnik plovbne poti na reki: »Kdor je redno na reki, opazi spremembe. To je skrb vzbujajoča realnost, kjer pa Soča nikakor ni edini problem. Gre za posledice podnebnih sprememb v praksi in ne več samo za skrb vzbujajoče napovedi.«



Avgustovski pretok Soče blizu najnižjega v slabem stoletju merjenja ponazarja mesečno drseče povprečje pretokov na vodomerni postaji Soča Kobarid, poudarjajo na Agenciji za okolje (Arso): »Na tem mestu je bil pretok Soče v dolgoletnem opazovalnem obdobju sicer še nižji. Avgusta letos je na tem delu porečja Soče minil brez večjih nalivov, ki bi vsaj začasno povečali vodnatost reke, zato je bila vodnatost, izračunana z drsečim povprečjem, dlje časa tako majhna.«



Med letoma 1941 in 2017 je srednji avgustovski pretok v Kobaridu na Soči znašal 24,4 kubičnega metra na sekundo, letošnji srednji avgustovski pretok v Kobaridu pa 10,8. Najnižji avgustovski pretok iz obdobja meritev je 6,35 kubičnega metra na sekundo iz leta 2003, avgusta letos je bil najnižji pretok 7,98 kubičnega metra na sekundo. Absolutno najnižji pretok v Kobaridu je oktobra leta 1947 znašal zgolj 3,30 kubičnega metra na sekundo.

Daljša obdobja z malimi pretoki

Nižji vodostaj občutijo v Soških elektrarnah Nova Gorica (SENG), vendar vsaj za zdaj ne razkrivajo, kaj to pomeni za proizvodnjo električne energije. »Pri načrtovanju hidroenergetskih objektov se proizvodnjo načrtuje glede na dolgoletno povprečje hidrologije vodotoka. Letošnja vodnatost pa je za 15 odstotkov nižja od dolgoletnega povprečja,« pravi Martina Pavlin iz SENG.

Vodnatost rek je predvsem posledica padavin, avgusta so bile podpovprečne. Število neviht z močnimi nalivi je bilo komaj opazno v drugem delu poletja in jeseni, ko zaloge snežnice že odtečejo. Nevihte namreč za krajši čas povečajo vodnatost reke, kar je opazno tudi pri izračunih povprečnih mesečnih pretokov. »Najnovejši izračuni vodnatosti slovenskih rek do konca tega stoletja kažejo, da bodo reke v zgornjem Posočju in tudi druge alpske reke vse manj vodnate, torej bo v poletnih mesecih vode v teh rekah manj, kot je je bilo v prejšnjih desetletjih,« pojasnjujejo v Arsu.



Trend avgustovskih najnižjih pretokov kaže na zmanjševanje, ne samo na Soči, ampak tudi drugod po Sloveniji. »Daljša so tudi obdobja z malimi pretoki. Letos nismo zaznali večjih odstopanj vodnatosti rek drugod po državi od značilne poletne male vodnatosti.«

Poleg intenzivnih ali dolgotrajnih padavin, ki najbolj zaznamujejo vodnatost slovenskih rek, nanjo vpliva še količina snežne odeje v visokogorju, predvsem pri rekah v alpskem svetu. Za vodnatost ravninskih rek v vzhodni Sloveniji je pomembna višina podzemne vode v plitvih vodonosnikih ter dolgotrajno vroče in sušno vreme. Za vodnatost kraških rek pa je poleg naštetega pomembna še nasičenost kraškega podzemlja z vodo, naštevajo v Arsu. Trenutno je pri nas na površinskih vodah 182 vodomernih postaj, večinoma z neposrednim prenosom podatkov.