Blaginja otrok je po regijah različna

Ob svetovnem dnevu otroka: v Metliki potrebujejo dva računalnika za pouk otrok na daljavo.
Fotografija: Na prvi poziv so se odzvali tudi v Belokranjskem muzeju. Foto Rk Metlika
Odpri galerijo
Na prvi poziv so se odzvali tudi v Belokranjskem muzeju. Foto Rk Metlika

Metlika, Črnomelj – »Ko smo pred dobrim tednom dni pozvali ljudi, da naj nam poklonijo ali dajo v uporabo tri računalnike ali tablice za učenje otrok na daljavo, smo jih dobili v dveh dneh,« pravi Zalka Klemenčič, sekretarka Rdečega križa Metlika: »Sedaj spet potrebujemo dva in upam, da ju bomo dobili kmalu.«

»Ljudje so pripravljeni pomagati,« pravi sogovornica, ki se strinja, da je v sedanjih razmerah, ko so stiske ljudi zaradi epidemije covid-19 še večje, še toliko bolj pomembno, da si ljudje - pa naj so to starejši ali mlajši – med seboj pomagamo. Na najmlajšo skupino, otroke v starosti do 18. let – teh je v Sloveniji 372.727 -, pa opozarja tudi današnji svetovni dan otroka, ki ga praznujemo 20. novembra v spomin na leto 1989, ko je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah.

Ta konvencija je najbolj ratificirana mednarodna pogodba o človekovih pravicah, ki jo je do sedaj podpisalo 196 držav, vendar med njimi ni ZDA. Države otrokom priznavajo pravice vključno s pravico do življenja, zdravja, izobraževanja in igre, pa tudi pravico do družinskega življenja, zaščito pred nasiljem, pred diskriminacijo in da so mnenja otrok uslišana.
Slovenija je Konvencijo o otrokovih pravicah ratificirala v času prejšnje države, po osamosvojitvi pa je Konvencija o otrokovih pravicah stopila v veljavo sredi leta 1991, 23. decembra 1991 pa je bila vključena tudi v ustavo. Konec 90-ih let sta bila sprejeta dodatna protokola - Opcijski protokol o otrocih v oboroženih spopadih in Opcijski protokol o prodaji otrok, otroški prostituciji in otroški pornografiji.

INdeks
INdeks


Po lestvicah, ki merijo, kako je poskrbljeno za pravice in blaginjo mlajših od 18 let, se Slovenija praviloma uvršča zelo visoko. Po indeksu otrokovih pravic, ki so ga izračunali na Inštitutu za socialno varstvo na podlagi 31 kazalnikov in na sedmih področjih, je Slovenija med 27 evropskimi državami na šestem mestu, skupaj s Švedsko. Pred nami so Danska, Islandija, Nizozemska, Finska in Norveška, za nami pa Avstrija, Irska, Estonija, Nemčija, Hrvaška in Združeno kraljestvo.

Regijski indeks blaginje otrok, ki je sestavljen iz 40 kazalnikov oziroma desetih področij in so ga pripravili v letih 2017 in 2018, pa kaže razlike znotraj države. Po teh podatkih je blaginja otrok najvišja v gorenjski, osrednje-slovenski in posavski regiji, najnižja pa v obalo-kraški, pomurski in zasavski. Za učence, ki se šolajo doma, pa so še posebej pomembne kompetence informacijsko-komunikacijske tehnologije, kjer med regijami ni večjih odstopanj z izjemo Posavske, Koroške in – spet – zasavske regije.

Konkretno pa to pomeni, da se na terenu odzivajo na potrebe vseh ranljivih skupin, pravi Marjanca Cimerman, sekretarka Rdečega križa Črnomelj: »Na nas se obračajo družine z več otroki, starejši in delavci iz drugih držav, sicer pa naše delo poteka tako, kot vedno.« V Metliki, na primer, imajo organiziran prevoz subvencioniranih kosil za 20 otrok, delijo pakete pomoči, pred kratkim so razdelili donacijo mlečnih izdelkov, ki so bile namenjene družinam s predšolskimi in šolskimi otroki. »Letos pa je zaradi epidemije še toliko bolj pomembno, da sodelujemo v akciji Božiček za en dan in bomo na tak način razveselili najmanj 180 otrok in letos prvič tudi 20 starejših,« pravi Zalka Klemenčič, ki sklene: »Ljudje so sedaj precej osamljeni in zato to take akcije še toliko bolj pomembne.«

Komentarji: