Blaž Golob: »Če bo umetna inteligenca ključna pri odločitvah, bo človeštvo kapituliralo«

Jutro po zmagi Grčije nad Slovenijo na prijateljski košarkarski tekmi v Stožicah smo v studiu medijske hiše Delo v podkastu Supermoč gostili direktorja GFS Inštituta in podjetja Heliot ter koordinatorja Ljubljana Foruma in Urbanega foruma Blaža Goloba.

Priletel je naravnost iz Grčije, kjer že nekaj časa živi del njegove družine, zato smo ga najprej vprašali o življenju v zibelki evropske civilizacije. Dejal je, da je grški ritem veliko bolj upočasnjen in da se čuti velikanska razlika med mesti mediteranskega okolja. »Denimo španska Sevilla je mnogo bolj razvita, dinamična in napredna, sploh na področju urbanizma, ekološke naravnanosti, ločevanja odpadkov, digitalizacije in podobno,« je povedal Golob, ki svoj poslovni kompas in pozornost sicer v sodelovanju z mestom Ljubljana, z Evropsko investicijsko banko EIB namenja razvoju koncepta mest prihodnosti in študijam predvidevanja ali foresighta.

Blaž Golob je svetovljan, ki s Forumom Ljubljana k nam privablja domala ves svet, s foresightom pomaga pri urbanističnem snovanju, povezovanju deležnikov in digitalizaciji mest ter analizira scenarije naše prihodnosti.

In kakšno bo mesto prihodnosti, torej mesto leta 2030?

Kot je dejal Blaž Golob, bo pametno mesto uporabljalo napredno tehnologijo in podatkovno analitiko za izboljšanje kakovosti življenja svojih prebivalcev, povečanje učinkovitosti in zmanjšanje vpliva na okolje, pri čemer so ključni nepremičnine mesta, energija, voda in zrak, mobilnost ipd. Mesta prihodnosti bodo, ob predpostavki, da se bodo razvijala na pravi način, lahko pripomogla k večji blaginji in zadovoljstvu z bivanjem. Če se mesto razvija v smer dobrega počutja (the city of wellbeing) in koherentnega upravljanja (coherent city), mora razvoj pametnega mesta slediti omenjenima dvema strateškima ciljema. Na poti do idealnih mest prihodnosti (futures of cities) je tako pomembno, da bodo vsa napredna tehnologija in pametne rešitve v podporo potrebam dobrega bivanja, počutja in dela v prihodnosti.«

Na vprašanje, kako daleč smo v Sloveniji pri uresničevanju pametnih mest, je Golob v podkastu odgovoril: »Ljubljana je zgledno zeleno mesto, a šepa pri povezljivosti. Vendar nismo tako daleč od trenutka, ko bo za mednarodno korporacijo skoraj enak prestiž imeti sedež v Ljubljani ali v New Yorku. Ena priznana korporacija se je že preselila iz Rotterdama v Ljubljano. Celotna Slovenija ima izjemno atraktivno lokacijo.«

Odločitve bi raje prepustil Barbie kot Kenu

Slovenijo je tako kot ves svet zaradi filma režiserke Grete Gerwig prevzela barbiemanija. Naš sogovornik si filma še ni utegnil ogledati, si ga pa namerava, saj ga fascinira ta fenomen, »ko je kar naenkrat vsa zahodna hemisfera v barbie eri«, je dejal. »Zdi se mi fascinantno, kako ta film vpliva na različne kulture in postaja lakmusov papir za odkrivanje miselnosti tako pri moških kot ženskah.«

In koga bi, denimo, prej povabil za okroglo mizo ob sprejemanju pomembnih odločitev, Barbie ali Kena? »Barbie!« je brez kančka dvoma odgovoril v podkastu Supermoč, saj občuduje kompleksnost ženskega razmišljanja in supermoč.

Vsi imamo supermoč

Blaž Golob verjame, da imamo vsi supermoč. Sam jo črpa iz svoje radovednosti in želje po ustvarjanju. Ne odneha, tudi ko svet zajame eno temnejših obdobij, kot je bila pandemija covida, ampak išče nove ideje za kreativnost in delovanje.

Tako je med pandemijo nastala izjemna publikacija, ki skozi Golobov fotografski objektiv prikazuje spremembe narave skozi 365 dni in lesen kanu, s katerim je podoživel otroštvo ter uresničil željo po ustvarjanju z lesom. »Pandemija nam je odprla nove prostore, v katerih smo lahko uresničili nekaj, česar sicer prav gotovo ne bi.«

Sicer pa Blaž Golob o sebi pravi, da je človek reda in discipline, saj mu ta omogočata prostor zase in kreativnost. Prizna, da njegovo radovednost buri tudi umetna inteligenca, ki bo imela največji vpliv na prihodnost bivanja, dela in vključenosti v različne skupnosti in ki bi jo bilo treba, kot je dejal, vključiti v tako imenovani upravljavski tim. »Pri velikih odločitvah bo čedalje pomembnejši človeški faktor, a ob vse bolj prisotni tudi neke vrste umetni inteligenci, ki bo na podlagi množice podatkov podajala svoj analitični pogled na obravnavano tematiko. Vendar nikakor ne sme biti ključna pri sprejemanju odločitev, kajti če ali ko se bo to zgodilo, bo človeštvo kapituliralo.«