Bolniki z rakom šele zdaj prihajajo na kliniko
Posledice tega, da je bilo lani ljudi bolj strah covida-19 kot raka, bomo čutili še leta.
Odpri galerijo
Na kliničnem oddelku za gastroenterologijo UKC Ljubljana je v diagnostičnih postopkih celo petnajst odstotkov več pacientov kot pred covidom-19. FOTO: Jure Eržen/Delo
Čeprav so podatki naših onkologov lani spomladi kazali 30 odstotkov manj novoodkritih rakov, se rakava obolenja v epidemiji covida-19 niso polegla. Že maja se je število novih diagnoz začelo znova povečevati. Zdaj k specialistom z zamudo prihajajo tudi tisti, ki jih je bilo lani bolj kot prvih simptomov raka strah covida-19. Ambulante in oddelki onkološkega inštituta so polni.
Na kliničnem oddelku za gastroenterologijo UKC Ljubljana je v diagnostičnih postopkih celo petnajst odstotkov več pacientov kot pred covidom-19. »Več imamo enodnevnih hospitalizacij, več punkcij, pri katerih morajo ljudje odležati v bolnišnici. Z zamudo prihajajo vsi, ki jih je bilo lani strah covida in so diagnostični postopek zamudili, ker so bodisi omalovaževali zgodnje simptome bodisi zaradi težav z napotitvami osebnih zdravnikov,« »gnečo« na omenjenem oddelku pojasnjuje predstojnik dr. Borut Štabuc.
Sicer pa je po podatkih Registra raka drugi val epidemije manj vplival na breme raka v Sloveniji kot prvi, so sinoči sporočili z Onkološkega inštituta (OI); v novembru in decembru je bilo približno 10 odstotkov manj novih diagnoz raka v primerjavi z 2019, še bolj spodbudne številke so pri napotitvah na onkološko obravnavo, saj jeseni upada ni bilo, ter pri številu obravnavanih bolnikov na OI, kjer v času drugega vala epidemije ni značilnih razlik v primerjavi z letom 2019.
Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bomo lahko po besedah vodje Registra raka prof. dr. Vesne Zadnik realno vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro nam bo na vseh ravne sistema uspelo nadomestiti zaostanke predvsem iz prvega vala epidemije.
Gregor Pirc, predsednik onkološkega društva za moške OnkoMan, pritrjuje, da je velik del problema obravnave onkoloških bolnikov v – njih samih: »Onkološki inštitut, hematologija in podobne institucije so se s svojo požrtvovalnostjo kaj hitro organizirali in ves čas delujejo nemoteno, čakalnih vrst za nujna stanja ni. Problem je v ljudeh.«
Vzrok, da ti ne obiščejo zdravnika, je poleg strahu pred okužbo po njegovem tudi v malomarnosti glede zdravja. »K zdravniku ne želi, saj bolezen skriva, zato vse prevečkrat slišimo izgovor, da zaradi covida k zdravniku ne more. Ali pa nekateri nočejo spoštovati pravil, češ da se je treba predhodno naročiti, da pred zdravstvenim domom ali lekarno ne bodo čakali, da jih maska duši … Vse to so 'strašni razlogi', ki ne zdržijo opravičila. Za svoje zdravje smo odgovorni sami,« opozarja Pirc.
Poleg več diagnostičnih postopkov pa dr. Štabuc opaža, da se je za petnajst do dvajset odstotkov zmanjšala poraba zdravil za zdravljenje raka, kar po njegovem pomeni, da se tudi zdravi manj rakavih bolnikov kot običajno.
Ljudje, pravi dr. Štabuc, se bojijo zdravstvenih ustanov in simptome pometejo pod preprogo: »Ob zgodnjih simptomih ne gredo k zdravniku, odlašajo in v diagnostični postopek vstopijo z zamudo dveh ali celo treh mesecev.« Ko je bolnik enkrat v postopku, zdravljenje traja enako kot pred covidom, razen kadar se zgodi vdor koronavirusa na oddelek. V takih primerih paciente prenaročijo, a ne za več kot dva tedna, dodaja dr. Štabuc. Pri raku prebavil trimesečni zamik, pojasnjuje, sicer ne pomeni veliko: »A vse, kar je več, pomeni, da je rak že v napredovalem stanju, kjer kurativno zdravljenje ni več mogoče.« Glede na epidemijo, ki se vleče že eno leto, bo kasnih rakov po njegovem zagotovo veliko.
Zgodnji rak prebavil je sicer pri večini bolnikov ozdravljiv. Pri bolnikih, ki potrebujejo onkološko zdravljenje s kemoterapijo in obsevanjem, jih polovica ozdravi, zagotavlja dr. Štabuc. Žal je prepozno za bolnike, ki imajo zasevke že tudi v oddaljenih organih. Zato je pomembno, da raka odkrijemo zgodaj, kot, denimo, v presejalnem programu Svit, kjer pri bolnikih, ki nimajo nobenih simptomov, ugotovijo predrakave spremembe v več kot 60 odstotkih, pri treh odstotkih pa tudi zgodnje rake. Program Svit sicer teče po nekoliko zmanjšanem tempu v aprilu in maju nemoteno. Tako kot v Svitu so zdravstveni delavci izpad zaradi covida-19 že do konca leta 2020 nadomestili tudi v presejalnih programih Dora in Zora.
Da zdravljenje onkoloških bolnikov ves čas epidemije zaradi truda zaposlenih na onkološkem inštitutu poteka nemoteno, pravi tudi dr. Mirjana Rajer, specialistka onkologije z radioterapijo. »Vsi bolniki, ki naše zdravljenje potrebujejo, to tudi dobijo; nemoteno potekajo operacije, obsevanje in sistemsko zdravljenje. Bolnike poskušamo pomiriti, saj kljub epidemiji zdravljenje poteka pravočasno in v obliki, kot jo potrebujejo. Pri tem tesno sodelujemo tako z osebnimi zdravniki kakor tudi s specialisti drugih strok.«
Rajerjeva opozarja, naj ljudje ob pojavu zgodnjih simptomov raka ne glede na epidemijo nemudoma obiščejo osebnega zdravnika.
Pot do specialistov si mnogi poenostavijo. Kot pravi Gregor Pirc, nekateri pridejo naravnost na kliniko brez napotnice, češ da ne morejo do svojega zdravnika. »Po mojem mnenju to ni res,« dodaja in izpostavi drugo težavo – čakalne dobe. Te, pravi, so bile že prej nedopustno dolge, zdaj so se še podaljšale: »Vsa ne nujna stanja in operacije so prestavljeni. A kako naj vemo, da nekaj ni nujno, če nismo opravili diagnostike? Bolečina v trebuhu še ne pomeni razdraženega črevesja in bolečina v prsih ne, da smo naredili napačen gib in se pretegnili. Pričevanja bolnikov kažejo, da se že določeni datumi pregledov prestavljajo za nedoločen čas. In tu bomo morali še marsikaj postoriti, da ne bo za bolnike prepozno,« je prepričan.
Posledic covida-19 na preživetje rakavih bolnikov ta hip še ni mogoče oceniti, a svetovni trend tudi Slovenije najbrž ne bo obšel. Ta kaže, da je lani v svetu za rakom v primerjavi s povprečjem preteklih let zbolelo 1,3 milijona ljudi več, kar pol milijona več pa jih je tudi umrlo. Po podatkih mednarodnega združenja registrov raka se je globalno breme raka lani povzpelo na 19,3 milijona primerov, umrlo je deset milijonov ljudi. Pri nas za rakom na leto zboli približno 15.200 ljudi, umre pa jih okrog 6200.
Na kliničnem oddelku za gastroenterologijo UKC Ljubljana je v diagnostičnih postopkih celo petnajst odstotkov več pacientov kot pred covidom-19. »Več imamo enodnevnih hospitalizacij, več punkcij, pri katerih morajo ljudje odležati v bolnišnici. Z zamudo prihajajo vsi, ki jih je bilo lani strah covida in so diagnostični postopek zamudili, ker so bodisi omalovaževali zgodnje simptome bodisi zaradi težav z napotitvami osebnih zdravnikov,« »gnečo« na omenjenem oddelku pojasnjuje predstojnik dr. Borut Štabuc.
Sicer pa je po podatkih Registra raka drugi val epidemije manj vplival na breme raka v Sloveniji kot prvi, so sinoči sporočili z Onkološkega inštituta (OI); v novembru in decembru je bilo približno 10 odstotkov manj novih diagnoz raka v primerjavi z 2019, še bolj spodbudne številke so pri napotitvah na onkološko obravnavo, saj jeseni upada ni bilo, ter pri številu obravnavanih bolnikov na OI, kjer v času drugega vala epidemije ni značilnih razlik v primerjavi z letom 2019.
Kakšen bo vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot so preživetje bolnikov ali razporeditev stadijev ob diagnozi, bomo lahko po besedah vodje Registra raka prof. dr. Vesne Zadnik realno vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro nam bo na vseh ravne sistema uspelo nadomestiti zaostanke predvsem iz prvega vala epidemije.
15.200
ljudi pri nas vsako leto zboli za rakom, polovica jih umre
ljudi pri nas vsako leto zboli za rakom, polovica jih umre
Strašni razlogi
Gregor Pirc, predsednik onkološkega društva za moške OnkoMan, pritrjuje, da je velik del problema obravnave onkoloških bolnikov v – njih samih: »Onkološki inštitut, hematologija in podobne institucije so se s svojo požrtvovalnostjo kaj hitro organizirali in ves čas delujejo nemoteno, čakalnih vrst za nujna stanja ni. Problem je v ljudeh.«
Gregor Pirc, predsednik društva OnkoMan. FOTO: Osebni arhiv
Nekateri pridejo naravnost na kliniko brez napotnice, češ da ne morejo do svojega zdravnika.
Gregor Pirc, OnkoMan
Gregor Pirc, OnkoMan
Vzrok, da ti ne obiščejo zdravnika, je poleg strahu pred okužbo po njegovem tudi v malomarnosti glede zdravja. »K zdravniku ne želi, saj bolezen skriva, zato vse prevečkrat slišimo izgovor, da zaradi covida k zdravniku ne more. Ali pa nekateri nočejo spoštovati pravil, češ da se je treba predhodno naročiti, da pred zdravstvenim domom ali lekarno ne bodo čakali, da jih maska duši … Vse to so 'strašni razlogi', ki ne zdržijo opravičila. Za svoje zdravje smo odgovorni sami,« opozarja Pirc.
Pričakujmo veliko kasnih rakov
Poleg več diagnostičnih postopkov pa dr. Štabuc opaža, da se je za petnajst do dvajset odstotkov zmanjšala poraba zdravil za zdravljenje raka, kar po njegovem pomeni, da se tudi zdravi manj rakavih bolnikov kot običajno.
Prof. dr. Borut Štabuc, predstojnik KO za gastroenterologijo Interne klinike. FOTO: Aleš Černivec
Zgodnji rak prebavil je sicer pri večini bolnikov ozdravljiv. Pri bolnikih, ki potrebujejo onkološko zdravljenje s kemoterapijo in obsevanjem, jih polovica ozdravi, zagotavlja dr. Štabuc. Žal je prepozno za bolnike, ki imajo zasevke že tudi v oddaljenih organih. Zato je pomembno, da raka odkrijemo zgodaj, kot, denimo, v presejalnem programu Svit, kjer pri bolnikih, ki nimajo nobenih simptomov, ugotovijo predrakave spremembe v več kot 60 odstotkih, pri treh odstotkih pa tudi zgodnje rake. Program Svit sicer teče po nekoliko zmanjšanem tempu v aprilu in maju nemoteno. Tako kot v Svitu so zdravstveni delavci izpad zaradi covida-19 že do konca leta 2020 nadomestili tudi v presejalnih programih Dora in Zora.
Kljub covidu-19 je zdravljenje nemoteno
Da zdravljenje onkoloških bolnikov ves čas epidemije zaradi truda zaposlenih na onkološkem inštitutu poteka nemoteno, pravi tudi dr. Mirjana Rajer, specialistka onkologije z radioterapijo. »Vsi bolniki, ki naše zdravljenje potrebujejo, to tudi dobijo; nemoteno potekajo operacije, obsevanje in sistemsko zdravljenje. Bolnike poskušamo pomiriti, saj kljub epidemiji zdravljenje poteka pravočasno in v obliki, kot jo potrebujejo. Pri tem tesno sodelujemo tako z osebnimi zdravniki kakor tudi s specialisti drugih strok.«
41
Slovencev in Slovenk vsak dan izve, da ima raka
Slovencev in Slovenk vsak dan izve, da ima raka
Rajerjeva opozarja, naj ljudje ob pojavu zgodnjih simptomov raka ne glede na epidemijo nemudoma obiščejo osebnega zdravnika.
Obvod do specialista
Pot do specialistov si mnogi poenostavijo. Kot pravi Gregor Pirc, nekateri pridejo naravnost na kliniko brez napotnice, češ da ne morejo do svojega zdravnika. »Po mojem mnenju to ni res,« dodaja in izpostavi drugo težavo – čakalne dobe. Te, pravi, so bile že prej nedopustno dolge, zdaj so se še podaljšale: »Vsa ne nujna stanja in operacije so prestavljeni. A kako naj vemo, da nekaj ni nujno, če nismo opravili diagnostike? Bolečina v trebuhu še ne pomeni razdraženega črevesja in bolečina v prsih ne, da smo naredili napačen gib in se pretegnili. Pričevanja bolnikov kažejo, da se že določeni datumi pregledov prestavljajo za nedoločen čas. In tu bomo morali še marsikaj postoriti, da ne bo za bolnike prepozno,« je prepričan.
Zamude pri zdravljenju so najdražje
Predsednica društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar pravi, da je treba ljudi nenehno spodbujati, naj gredo k zdravniku že ob zgodnjih spremembah. »Če gre človek k specialistu in mu pove, da je osebni zdravnik nedosegljiv, bodo zdravniki gotovo stopili v stik en z drugim in se povezali. In če je zadeva res zelo nujna, mislim, da ne bi smel biti problem niti formalni papir, ki se mu reče napotnica. Najdražje je, če ljudje ne pridejo do zdravnika in niso deležni zdravljenja pravi čas.«
Predsednica društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar pravi, da je treba ljudi nenehno spodbujati, naj gredo k zdravniku že ob zgodnjih spremembah. »Če gre človek k specialistu in mu pove, da je osebni zdravnik nedosegljiv, bodo zdravniki gotovo stopili v stik en z drugim in se povezali. In če je zadeva res zelo nujna, mislim, da ne bi smel biti problem niti formalni papir, ki se mu reče napotnica. Najdražje je, če ljudje ne pridejo do zdravnika in niso deležni zdravljenja pravi čas.«
Tudi v svetu vse več raka
Posledic covida-19 na preživetje rakavih bolnikov ta hip še ni mogoče oceniti, a v svetu sta tudi lani naraščala tako obolevnost kot smrt. FOTO: Jure Eržen/Delo
Posledic covida-19 na preživetje rakavih bolnikov ta hip še ni mogoče oceniti, a svetovni trend tudi Slovenije najbrž ne bo obšel. Ta kaže, da je lani v svetu za rakom v primerjavi s povprečjem preteklih let zbolelo 1,3 milijona ljudi več, kar pol milijona več pa jih je tudi umrlo. Po podatkih mednarodnega združenja registrov raka se je globalno breme raka lani povzpelo na 19,3 milijona primerov, umrlo je deset milijonov ljudi. Pri nas za rakom na leto zboli približno 15.200 ljudi, umre pa jih okrog 6200.
