Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Zagovornik narave in kačjih pastirjev

Diplomirani biolog Damjan Vinko pravi, da je ohranjanje kačjih pastirjev tudi zdravstveni argument, saj pojedo okoli sto komarjev na dan.
»V Sloveniji imamo težave s percepcijo narave. Strinjamo se, da je naša država zelena, vendar pozabljamo, da zeleno ne pomeni nujno tudi vrstnega bogastva – zeleno pomeni samo, da je nekaj živo. Velika večina se ne zaveda, da tudi če Slovenija ostaja bolj ali manj enako zelena, gre vseeno po poti monokultur posameznih habitatov. To v resnici pomeni upad vrstne pestrosti, ki bi nas moral skrbeti.« FOTO: Blaž Samec
»V Sloveniji imamo težave s percepcijo narave. Strinjamo se, da je naša država zelena, vendar pozabljamo, da zeleno ne pomeni nujno tudi vrstnega bogastva – zeleno pomeni samo, da je nekaj živo. Velika večina se ne zaveda, da tudi če Slovenija ostaja bolj ali manj enako zelena, gre vseeno po poti monokultur posameznih habitatov. To v resnici pomeni upad vrstne pestrosti, ki bi nas moral skrbeti.« FOTO: Blaž Samec
23. 6. 2024 | 05:00
23. 6. 2024 | 11:37
16:33

V nadaljevanju preberite:

Maja Prijatelj Videmšek se je z Damjanom Vinkom ob žuborenju Divjega potoka pogovarjala o biotski pestrosti v Sloveniji, odnosu politike in družbe do narave, zagovorništvu interesov narave in pomenu kačjih pastirjev. Fotografiral ga je Blaž Samec.

Kačji pastirji so ga navdušili po naključju. Na začetku študija biologije se je ukvarjal z dvoživkami, zatem pa je spoznal kolega, ki je iskal nekoga mlajšega, da bi ga naučil o kačjih pastirjih, ta pa bi potem o njih učil študente na študentskih bioloških taborih. »Že po prvih terenih, na katere sva šla, sem vedel, da je to zame. Vse je pisano, leta, veliko se dogaja, tudi družba je v redu. Kolega me je hitro popeljal na evropski kongres za kačje pastirje, kjer sem spoznal veliko ljudi iz mednarodne skupnosti. Ugotovil sem, da so odonatologi tip ljudi, ki mi zelo ustrezajo: odprti, zabavni.«

Zadnja štiri leta je bil Damjan del ekipe, ki je oblikovala evropski rdeči seznam za kačje pastirje – izšel bo prihodnji teden. Ugotovili so, da so se skoraj vse vrste, ki so vezane na barjanska okolja, po vsej Evropi drastično zmanjšale. »To kaže, da se je v okolju v Evropi v zadnjih desetih letih nekaj občutno spremenilo.« In zakaj bi nas moralo skrbeti, da izginjajo kačji pastirji, sem ga izzvala. »Ker so zelo učinkoviti plenilci,« se je nabrito nasmehnil. Za najuspešnejše plenilce med sesalci veljajo afriški divji psi (90-odstotna uspešnost lova), toda uspešnost lova odraslega kačjega pastirja je 97-odstotna. Ličinke, ki živijo v vodi, in odrasli zelo radi posegajo po žuželkah, ki nam trenutno najbolj pijejo kri – komarjih. Američani so v študiji ugotovili, da kačji pastir v povprečju poje okoli sto komarjev na dan. Ohranjanje kačjih pastirjev je torej že dober zdravstveni argument, saj je le še vprašanje časa, kdaj se bodo tudi pri nas začele pojavljati resne bolezni, ki jih prenašajo komarji, je poudaril Damjan.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine