Čez šest let naj bi bila zaposlena polovica starejših od 55 let
Dejstvo je, da smo po delovni aktivnosti starejših na repu držav EU, zato bi jih bilo treba nagrajevati in spodbujati, da ostanejo dlje časa na trgu dela.
Odpri galerijo
Več je treba narediti pri motivaciji za večje spoštovanje starejših, za njihovo kakovost življenja in dela. Foto Leon Vidic
Ljubljana – Na nacionalni konferenci gospodarske zbornice Za večjo zaposlenost generacije 55 plus so predlagali kar nekaj ukrepov, ki bi pripomogli k temu, da bi starejši ostali dlje delovno aktivni. Na nedavno predlagano pokojninsko reformo so se v zadnjem tednu odzvali tudi na sindikatih in obrtni zbornici: nekatere predloge podpirajo, drugim nasprotujejo.
Na konferenci, ki jo je organizirala gospodarska zbornica (GZS), so med drugim govorili o tem, kako doseči, da bi starejši od 55 let ostali dlje časa zaposleni. Ob koncu konference, ki sta se je v prvem delu udeležila tudi ministrica za delo Ksenija
In kakšni so predlogi s konference? Na državni ravni bi bilo treba uskladiti zakonodajna področja, ki omogočajo in spodbujajo daljše ostajanje v zaposlitvi, oblikovati spodbude za delodajalce za celovit pristop k ravnanju s starejšimi, hkrati pa poskrbeti za dinamiko trga dela za starejše zaposlene. Ukrepi, ki naj bi se jih lotili delodajalci oziroma zaposlovalci, zadevajo prilagoditev delovnih razmer starejšim, sem sodijo ergonomija, skrb za manj stresa in omogočanje tako imenovane e-transformacije. Najprej bodo seveda potrebni različna izobraževanja in druge aktivnosti, s katerimi se izboljšujejo kompetence starejših zaposlenih, prav tako bo, kakor predlagajo na GZS, potrebno »nagrajevanje in spodbujanje starejših zaposlenih«.
Pomembno sporočilo, ki zadeva širšo družbo, prinaša predlog gospodarske zbornice, da je treba precej narediti pri »motivaciji za večje spoštovanje starejših, za kakovost njihovega življenja in dela«. To bi lahko razumeli kot enega od odgovorov na še vedno precej razširjeno splošno mnenje, češ kaj stari delajo v službi, zakaj je ne prepustijo mladim. Na gospodarski zbornici so se tej poenostavljeni logiki uprli že pred dvema letoma, ko so sprejeli načrt Razvojno partnerstvo treh generacij, katerega cilj je, da bi do leta 2025 dosegli 50-odstotno zaposlenost starejših od 55 let. Kajti zavedajo se kadrovske vrzeli v Sloveniji in slovenskih demografskih gibanj. Po analizi GZS že skoraj vsako tretjo podjetje zaznava, da mu manjka kadra, zakaj ga torej ne bi iskali v generaciji 55 plus?
Tudi na obrtno-podjetniški zbornici (OZS) je upravni odbor prejšnji teden sprejel nekaj stališč do predlagane pokojninske zakonodaje. Strinjajo se s predlogi, po katerih lahko upokojeni posameznik nadaljuje svojo dejavnost, vendar se zavzemajo za rešitev, da upokojeni obrtnik prejema polno pokojnino in je hkrati lahko naprej zaposlen. Nasprotujejo zdaj predvideni možnosti, da bi po upokojitvi še naprej delovno aktivni posameznik prejemal 50-odstotno pokojnino. Hkrati pa se zavzemajo za nasprotno varovalko, s katero bi lahko delodajalec z delavcem, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, prekinil delovno razmerje. Na to možnost, ki je zdaj predlagane spremembe pokojninske zakonodaje ne vsebujejo, so v razpravi opozarjali tudi nekateri udeleženci na konferenci gospodarske zbornice.
Zveza svobodnih sindikatov in Pergam med drugim nasprotujeta predlaganemu dvojnemu statusu upokojencev. Po zdajšnjem predlogu bi v prvih treh letih po izpolnjenih pogojih za upokojitev prejemali dodatno 50 odstotkov starostne pokojnine, v nadaljnjih letih, če bi še delali, pa 100 odstotkov. S tem bi po mnenju sindikatov posegli v temelje našega pokojninskega sistema, ki je zgrajen na medgeneracijski solidarnosti, in povzročili nelojalno konkurenco. Kot je razumeti, bi se na sindikatih osredotočili na odmerni odstotek in dvojni status upokojenca, ki bi še delal, ne pa tudi na zvišanje upokojitvene starosti, kakor je poročala STA. Obrtniki podjetniki pa se strinjajo z zvišanjem odmernega odstotka, ki naj se izenači za moške in ženske na 63 odstotkov, toda ne v naslednjih šestih letih, ampak v enem letu.
Na konferenci, ki jo je organizirala gospodarska zbornica (GZS), so med drugim govorili o tem, kako doseči, da bi starejši od 55 let ostali dlje časa zaposleni. Ob koncu konference, ki sta se je v prvem delu udeležila tudi ministrica za delo Ksenija
GZS: Na državni ravni uskladiti zakonodajna področja, ki spodbujajo daljše ostajanje v zaposlitvi.
Oblikovati spodbude za delodajalce za celovit pristop k ravnanju s starejšimi.
OZS: Strinjajo se s predlogi, po katerih lahko upokojeni posameznik nadaljuje svojo dejavnost.
Toda: zavzemajo se, da upokojeni obrtnik prejema polno pokojnino in je hkrati lahko naprej zaposlen.
ZSSS in Pergam: Nasprotujejo predlaganemu dvojnemu statusu upokojencev.
Klampfer in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, so zato oblikovali nekaj ukrepov na različnih ravneh, ki bi pripomogli k temu. Kot smo slišali v razpravi, to ni samo želja, temveč že kar velika potreba zlasti v gospodarstvu. Slovenija je namreč po delovni aktivnost starejše generacije na repu držav EU.
Oblikovati spodbude za delodajalce za celovit pristop k ravnanju s starejšimi.
OZS: Strinjajo se s predlogi, po katerih lahko upokojeni posameznik nadaljuje svojo dejavnost.
Toda: zavzemajo se, da upokojeni obrtnik prejema polno pokojnino in je hkrati lahko naprej zaposlen.
ZSSS in Pergam: Nasprotujejo predlaganemu dvojnemu statusu upokojencev.
Ukrepi za državo, delodajalce, zaposlene
In kakšni so predlogi s konference? Na državni ravni bi bilo treba uskladiti zakonodajna področja, ki omogočajo in spodbujajo daljše ostajanje v zaposlitvi, oblikovati spodbude za delodajalce za celovit pristop k ravnanju s starejšimi, hkrati pa poskrbeti za dinamiko trga dela za starejše zaposlene. Ukrepi, ki naj bi se jih lotili delodajalci oziroma zaposlovalci, zadevajo prilagoditev delovnih razmer starejšim, sem sodijo ergonomija, skrb za manj stresa in omogočanje tako imenovane e-transformacije. Najprej bodo seveda potrebni različna izobraževanja in druge aktivnosti, s katerimi se izboljšujejo kompetence starejših zaposlenih, prav tako bo, kakor predlagajo na GZS, potrebno »nagrajevanje in spodbujanje starejših zaposlenih«.Pomembno sporočilo, ki zadeva širšo družbo, prinaša predlog gospodarske zbornice, da je treba precej narediti pri »motivaciji za večje spoštovanje starejših, za kakovost njihovega življenja in dela«. To bi lahko razumeli kot enega od odgovorov na še vedno precej razširjeno splošno mnenje, češ kaj stari delajo v službi, zakaj je ne prepustijo mladim. Na gospodarski zbornici so se tej poenostavljeni logiki uprli že pred dvema letoma, ko so sprejeli načrt Razvojno partnerstvo treh generacij, katerega cilj je, da bi do leta 2025 dosegli 50-odstotno zaposlenost starejših od 55 let. Kajti zavedajo se kadrovske vrzeli v Sloveniji in slovenskih demografskih gibanj. Po analizi GZS že skoraj vsako tretjo podjetje zaznava, da mu manjka kadra, zakaj ga torej ne bi iskali v generaciji 55 plus?
Podjetniki za dvojni status, sindikati ne
Tudi na obrtno-podjetniški zbornici (OZS) je upravni odbor prejšnji teden sprejel nekaj stališč do predlagane pokojninske zakonodaje. Strinjajo se s predlogi, po katerih lahko upokojeni posameznik nadaljuje svojo dejavnost, vendar se zavzemajo za rešitev, da upokojeni obrtnik prejema polno pokojnino in je hkrati lahko naprej zaposlen. Nasprotujejo zdaj predvideni možnosti, da bi po upokojitvi še naprej delovno aktivni posameznik prejemal 50-odstotno pokojnino. Hkrati pa se zavzemajo za nasprotno varovalko, s katero bi lahko delodajalec z delavcem, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, prekinil delovno razmerje. Na to možnost, ki je zdaj predlagane spremembe pokojninske zakonodaje ne vsebujejo, so v razpravi opozarjali tudi nekateri udeleženci na konferenci gospodarske zbornice.Cilj je, da bi do leta 2025 dosegli 50-odstotno zaposlenost starejših od 55 let.
Zveza svobodnih sindikatov in Pergam med drugim nasprotujeta predlaganemu dvojnemu statusu upokojencev. Po zdajšnjem predlogu bi v prvih treh letih po izpolnjenih pogojih za upokojitev prejemali dodatno 50 odstotkov starostne pokojnine, v nadaljnjih letih, če bi še delali, pa 100 odstotkov. S tem bi po mnenju sindikatov posegli v temelje našega pokojninskega sistema, ki je zgrajen na medgeneracijski solidarnosti, in povzročili nelojalno konkurenco. Kot je razumeti, bi se na sindikatih osredotočili na odmerni odstotek in dvojni status upokojenca, ki bi še delal, ne pa tudi na zvišanje upokojitvene starosti, kakor je poročala STA. Obrtniki podjetniki pa se strinjajo z zvišanjem odmernega odstotka, ki naj se izenači za moške in ženske na 63 odstotkov, toda ne v naslednjih šestih letih, ampak v enem letu.
