Čim več bolnikov bi po posegu opazovali le en dan
Bolnišnica Izola ima novo dnevno bolnišnico s 13 posteljami, v kateri opazujejo paciente največ 12 ur - Ministrica Milojka Kolar bi delila zavodom letošnje presežke prilivov zdravstevne blagajne
Odpri galerijo
Felice Žiža, Milojka Kolar Celars, Dragica Blatnik in Radivoj Nardin.
Izola - Splošna bolnišnica Izola je bogatejša za t.i. "dnevno bolnišnico", to je oddelek s 13 ležišči, kjer opazujejo paciente po manj zahtevnih posegih največ 12 ur. Če so si dovolj opomogli, lahko še isti dan zapustijo bolnišnico, če pa se rehabilitacija zapleta in vleče, pa pacienta zadržijo. Bolnišnica je v sanaciji, vendar z vrsto posegov zadnja leta pospešeno izboljšuje storitve.
"Doslej takšnega opazovalnega oddelka nismo imeli posebej urejenega, in smo na tak način skrbeli za manj kot desetino vseh hospitaliziranih pacientov. Dolgoročno bi radi takšno hitro vrnitev iz bolnišnice omogočili približno polovici vseh hospitaliziranih," je povedal strokovni direktor Felice Žiža. Po njegovih besedah so že doslej v obstoječih prostorskih zmogljivostih skrbeli za paciente, ki so bili na opazovanju tudi le po en dan. "Od skupno 16.000 hospitaliziranih pacientov, smo jih imeli lani 1300, zdaj pa si prizadevamo, da delež takih bolnikov, ki bi jih lahko čim hitreje oskrbeli, bilo več. Načrtujemo, da bi v nekaj letih dosegli 5000 do 6000 bolnikov. Takšno hitro vračanje bolnikiv domov omogoča razvoj stroke in opreme, saj postaja medicina iz leta v leto bolj učinkovita. Polovični delež bolnikov v dnevni bolnišnici beležijo v razvitejših državah v svetu," je dejal Žiža.
Vsako leto vsaj dve pommebni novosti
Direktor bolnišnice Radivoj Nardin je povedal, da so si dnevno bolnišnico omislili na 340 kvadratnih metrih površine, ki so jih pridobili v prostorih stare urgence, in zanjo namenili 410.000 evrov: " Pomembno je, da ima ta oddelek tudi svojo ambulanto, da je povsem blizu novega urgentnega centra, malega operacijskega bloka in ravno jutri bomo v bližini (v prostorih stare administracije in starega rentgena) na 700 kvadratnih metrih začeli graditi še nov endoskopski center. Bolnišnica ima zanj že poldrugo leto rezerviran lasten denar. Gradnja bo trajala natanko 100 dni, za gradbena dela je namenjenih 680.000, za opremo še 600.000 evrov. To bo en najmodernejših endoskopskih centrov v državi," je dejal direktor Nardin. Dnevno bolnišnico bo vodil kirurg Primož Praček, v njej pa bo zaposlenih pet diplomiranih medicinskih sester.
Z ministrskimi intervencijskimi sredstvi in odpisom amortizacije so poravnali 14 milijonov evrov starega dolga in izgub. "Ostalo nam je še za 1,6 milijona evrov, ki jih nameravamo pokriti v naslednjih štirih letih. Naš podrobni sanacijski program so potrdili na nedavni seji sveta zavoda in ga posredovali v pregled ministrstvu," je dejal Radivoj Nardin. Bolnišica je lani (tretje leto zapored) ustvarila za 280.000 evrov presežkov prihodkov. Letos spet poslujejo uspešno.
Ministrica bi zdravstvu delila še več kot 40 milijonov evrov
Ministrica Milojka Kolar Celarc je v Izoli povedala, da prilivi in odlivi zdravstvene blagajne iz prvih treh mesecev kažejo, da bi letos lahko prihranili 12 milijonov evrov (predvsem na račun nadomestil za bolniške), poleg tega pa bi bilo lahko tudi nekaj čez 30 milijonov evrov dodatnih prilivov. "Če se bo koalicija strinjala, bom predlagala, da državni zbor po nujnem postopku sprejme odlok z aneksom 1 k splošnemu dogovoru, da bi celotne presežke dali v zdravstveni sistem. Če tega ne bi naredili, bi se lahko zgodilo, da bi zdravstvena blagajna končala letos s presežki in ta denar ne bi bil porabljen za paciente. Dodaten denar bi predvideli za skrajševanje čakalnih vrst in še za kakšen dodaten program," je v Izoli povedala ministrica Milojka Kolar Celarc.
"Doslej takšnega opazovalnega oddelka nismo imeli posebej urejenega, in smo na tak način skrbeli za manj kot desetino vseh hospitaliziranih pacientov. Dolgoročno bi radi takšno hitro vrnitev iz bolnišnice omogočili približno polovici vseh hospitaliziranih," je povedal strokovni direktor Felice Žiža. Po njegovih besedah so že doslej v obstoječih prostorskih zmogljivostih skrbeli za paciente, ki so bili na opazovanju tudi le po en dan. "Od skupno 16.000 hospitaliziranih pacientov, smo jih imeli lani 1300, zdaj pa si prizadevamo, da delež takih bolnikov, ki bi jih lahko čim hitreje oskrbeli, bilo več. Načrtujemo, da bi v nekaj letih dosegli 5000 do 6000 bolnikov. Takšno hitro vračanje bolnikiv domov omogoča razvoj stroke in opreme, saj postaja medicina iz leta v leto bolj učinkovita. Polovični delež bolnikov v dnevni bolnišnici beležijo v razvitejših državah v svetu," je dejal Žiža.
Vsako leto vsaj dve pommebni novosti
Direktor bolnišnice Radivoj Nardin je povedal, da so si dnevno bolnišnico omislili na 340 kvadratnih metrih površine, ki so jih pridobili v prostorih stare urgence, in zanjo namenili 410.000 evrov: " Pomembno je, da ima ta oddelek tudi svojo ambulanto, da je povsem blizu novega urgentnega centra, malega operacijskega bloka in ravno jutri bomo v bližini (v prostorih stare administracije in starega rentgena) na 700 kvadratnih metrih začeli graditi še nov endoskopski center. Bolnišnica ima zanj že poldrugo leto rezerviran lasten denar. Gradnja bo trajala natanko 100 dni, za gradbena dela je namenjenih 680.000, za opremo še 600.000 evrov. To bo en najmodernejših endoskopskih centrov v državi," je dejal direktor Nardin. Dnevno bolnišnico bo vodil kirurg Primož Praček, v njej pa bo zaposlenih pet diplomiranih medicinskih sester.
Z ministrskimi intervencijskimi sredstvi in odpisom amortizacije so poravnali 14 milijonov evrov starega dolga in izgub. "Ostalo nam je še za 1,6 milijona evrov, ki jih nameravamo pokriti v naslednjih štirih letih. Naš podrobni sanacijski program so potrdili na nedavni seji sveta zavoda in ga posredovali v pregled ministrstvu," je dejal Radivoj Nardin. Bolnišica je lani (tretje leto zapored) ustvarila za 280.000 evrov presežkov prihodkov. Letos spet poslujejo uspešno.
Ministrica bi zdravstvu delila še več kot 40 milijonov evrov
Ministrica Milojka Kolar Celarc je v Izoli povedala, da prilivi in odlivi zdravstvene blagajne iz prvih treh mesecev kažejo, da bi letos lahko prihranili 12 milijonov evrov (predvsem na račun nadomestil za bolniške), poleg tega pa bi bilo lahko tudi nekaj čez 30 milijonov evrov dodatnih prilivov. "Če se bo koalicija strinjala, bom predlagala, da državni zbor po nujnem postopku sprejme odlok z aneksom 1 k splošnemu dogovoru, da bi celotne presežke dali v zdravstveni sistem. Če tega ne bi naredili, bi se lahko zgodilo, da bi zdravstvena blagajna končala letos s presežki in ta denar ne bi bil porabljen za paciente. Dodaten denar bi predvideli za skrajševanje čakalnih vrst in še za kakšen dodaten program," je v Izoli povedala ministrica Milojka Kolar Celarc.
