Dobri dve tretjini vlog prihaja z Balkana
Na fakultetah ga preverjajo le tedaj, ko želijo študij pri nas nadaljevati drugje izobraženi kandidati.
Odpri galerijo
V zadnjih letih so zavrnili nekaj več kot 500 vlog za vrednotenje izobraževanja v tujini. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ljubljana – Iz balkanskih držav, kjer odmevajo afere akademske nepoštenosti, številni prihajajo na delo v Slovenijo. Njihova znanstvena dela preverjamo le v točki, če se njihov študijski program ujema z našim, ne pa tudi njihovega znanja. S številom, koliko Slovencem je visokošolsko izobrazbo pridobilo na balkanskih tleh, na pristojnem ministrstvu ne razpolagajo.
Za postopke vrednotenja tujega izobraževanja skrbijo na nacionalnem informacijskem centru za priznavanje kvalifikacij Enic-Naric, ki spada pod okrilje ministrstva za izobraževanje, medtem ko je priznavanje izobraževanja za nadaljnje izobraževanje v domeni fakultet.
Od leta 2010 do danes je bilo rešenih okrog 12.000 formalnih vlog za priznavanje oziroma vrednotenje tujega izobraževanja za namen zaposlovanja ter še najmanj dvakrat več podanih informacij organizacijam in posameznikom glede tujih listin o zaključenem izobraževanju, naštevajo na centru. Iz držav nekdanje Jugoslavije prihaja kar 70 odstotkov vlog, pri čemer prevladujejo iz BiH, nato Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Črne gore. Preostanek je iz drugih delov sveta; prednjačijo Ruska federacija, Ukrajina, Združeno kraljestvo, sosednji Italija in Avstrija, ZDA in Nemčije. Vložitev formalne vloge za vrednotenje tujega izobraževanja sicer ni obvezna, pojem »nostrifikacija«, ki ga v takšnih primerih še vedno pogosto slišimo, pa v Sloveniji ne uporabljamo že zadnjih 14 let, odkar je prenehal veljati zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval.
Vso razsežnost anomalij na fakultetah in univerzah v državah balkanske regije kaže sodba višjega sodišča v Smederevu v Srbiji, ki je te dni obsodilo 12 profesorjev Pravne fakultete v Kragujevcu zaradi korupcije, prav tako pa so zaradi korupcije obtoženi tudi štirje posredniki, ki so profesorjem prinašali denar za izpite. V obtožnici piše, da so profesorji za izpit prejeli od 500 do 1000 evrov, diploma pa je stala od 12 tisoč do 16 tisoč evrov. Klobčič kupovanja izpitov se je pričel odvijati v javnosti pod imenom afera indeks leta 2007, ko je nek avtoličar ponudil policistu, da mu lahko priskrbi diplomo. Policist je to prijavil svojemu nadrejenemu in dve leti kasneje se je začelo sojenje 37 osebam, ki naj bi prejemale podkupnine, in 49 osebam, ki naj bi podkupnine dajale. Po desetih letih sojenja so krivdo dokazali vsega skupaj 16 osebam, ki so dobile vsaka od dve do 11 let zapora; skupaj 61 let zapora. Kot vse kaže, je to le primer ene fakultete od mnogih. Sodba še ni pravnomočna. Milena Zupanič
V tem času so zavrnili nekaj čez 500 vlog za vrednotenje izobraževanja, vzroki pa so različni. Med drugim ni šlo za formalno izobraževanje, država izvora sama ni priznavala kvalifikacij ali institucij kot del njenega formalnega šolskega sistema ali
izobraževanje ni bilo usklajeno z zakonodajo države izvora. V nekaj več kot stoterici primerov je izobraževanje resda bilo priznano kot del tujega šolskega sistema, vendar po ravni, stopnji ali vrsti izobrazbe ni bilo primerljivo s slovenskim šolskim sistemom, saj so obstajale bistvene razlike. Od leta 2005 naprej so v več kot 100 primerih podali prijavo organom pregona zaradi suma na ponarejene listine o izobraževanju.
V postopku na Enic-Naricu preverjajo status institucije, na kateri je zaključeno izobraževanje v posamezni državi in za katerega listino je predložil vlagatelj, informacije o listini in drugih dokumentih, o področju, naslovu in informacijah o programu ter primerljivost s slovenskim izobraževalnim sistemom glede na raven, stopnjo oziroma vrsto izobraževanja.
Podatke o tujih sistemih in kvalifikacijah pridobivajo od pristojnih organov v tujini, med drugim iz podatkovnih baz, izobraževalnih institucij, ministrstev in inšpektoratov. »Kadar so ugotovljene nepravilnosti, nejasnosti ali sum na ponarejeno listino, verodostojnost listin preverjamo pri instituciji, ki jo je izdala, ali drugih pristojnih v tisti državi,« razlagajo na ministrstvu.
Medtem na fakultetah in univerzah pojasnjujejo, da se ukvarjajo izključno s priznavanjem tujega izobraževanja kandidatov, ki želijo nadaljevati študij pri nas na drugi ali tretji stopnji. »Ne pa tudi v tujini pridobljenih nazivov za, denimo, namene zaposlitve,« pravijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Postopek priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje študija temelji na zakonu ter ob upoštevanju nacionalnih, mednarodnih in večstranskih sporazumov, ki jih je ratificirala Slovenija. Za njegovo vodenje je zadolžen pooblaščenec na članici univerze, kamor se kandidat prijavi za študij. V kolikor mu izdajo pozitivni sklep o priznanju tujega izobraževanja, se lahko pod enakimi pogoji kot slovenski študentje, prijavi na študij, pojasnjujejo na FDV.
Na mariborski univerzi odgovarjajo, da kandidatom priznavajo zgolj pravico do vpisa v nadaljnje izobraževanje. »Enakovrednosti pridobljenega naziva v postopku priznavanja v tujini pridobljenega izobraževanja ne ugotavljamo. Prav tako nismo pristojni za ugotavljanje plagiatorstva, saj v postopku priznavanja preverjamo le pridobljeno izobraževanje kot celoto, ki se dokazuje z ustreznimi listinami.« Enako zatrjujejo na primorski univerzi, kjer še dodajajo, da preverjajo tudi predmetnike študijskih programov in učne načrte, na podlagi katerih se potem odločijo, ali morajo kandidati opraviti še kakšne diferencialne izpite. Njihova praksa sicer kaže, da se kandidati že pred vpisom pozanimajo o možnostih in če naletijo na kakšne ovire, ki bi lahko vplivale na priznavanje njihovega izobraževanja, vpisnih vlog niti ne vložijo. V zadnjih desetih letih so le na eni od njihovih fakultet ugotovili, da kandidatova v tujini pridobljena izobrazba ni bila enakovredna naši.
Srbijo je v zadnjem času dodobra zatresla plagiatorska afera, v kateri so po dolgotrajnem odločanju več komisij ugotovili, da so v doktoratu finančnega ministra Siniša Malija celotni odstavki last drugih avtorjev. Sum, da je do izobrazbe prišel na nepošten način, je padel še na ministra za notranje zadeve in podpredsednika vlade Nebojša Stefanovića. V preteklosti se je pod drobnogledom zaradi izobrazbe znašel tudi marsikateri politik ali vpliven posameznik pri nas.
Nekdanji davčni inšpektor Đorđe Perić je leta 2005 v Kragujevcu zagovarjal doktorat, ljubljanska pravna fakulteta mu je naziv priznala leto kasneje, čez tri leta pa ugotovila, da je polovica besedila prepisana. Leta 2015 je začela preverjati še njegov magisterij.
Leta 2012 je ljubljanska ekonomska fakulteta magisterij odvzela Marku Jakliču, nekdanjemu predsedniku uprave Vzajemne, saj je del naloge prepisal iz dveh študij, ki ju je ta družba naročila, ko jo je vodil. Zaradi plagiatorstva so nazive odvzemali tudi na zasebnih fakultetah. Brez magistrskega naziva je na fakulteti za državne in evropske študije leta 2015 ostala ministrica za izobraževanje Klavdija Markež, s čimer se je poslovila tudi od ministrovanja. Naziv diplomiranega ekonomista so na Dobi, fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije Maribor, odvzeli nekdanjemu mariborskemu županu in poslancu Francu Kanglerju, medtem ko je nekdanji poslanec Pozitivne Slovenije Borut Ambrožič na mariborski pravni fakulteti bil ob magisterij. Nekdanji državni sekretar okoljskega ministrstva Jure Leben pa je leta 2014 odstopil, potem ko je pri nas predstavljal z napačnim nazivom »magister znanosti«.
Za postopke vrednotenja tujega izobraževanja skrbijo na nacionalnem informacijskem centru za priznavanje kvalifikacij Enic-Naric, ki spada pod okrilje ministrstva za izobraževanje, medtem ko je priznavanje izobraževanja za nadaljnje izobraževanje v domeni fakultet.
Od leta 2010 do danes je bilo rešenih okrog 12.000 formalnih vlog za priznavanje oziroma vrednotenje tujega izobraževanja za namen zaposlovanja ter še najmanj dvakrat več podanih informacij organizacijam in posameznikom glede tujih listin o zaključenem izobraževanju, naštevajo na centru. Iz držav nekdanje Jugoslavije prihaja kar 70 odstotkov vlog, pri čemer prevladujejo iz BiH, nato Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Črne gore. Preostanek je iz drugih delov sveta; prednjačijo Ruska federacija, Ukrajina, Združeno kraljestvo, sosednji Italija in Avstrija, ZDA in Nemčije. Vložitev formalne vloge za vrednotenje tujega izobraževanja sicer ni obvezna, pojem »nostrifikacija«, ki ga v takšnih primerih še vedno pogosto slišimo, pa v Sloveniji ne uporabljamo že zadnjih 14 let, odkar je prenehal veljati zakon o nostrifikaciji v tujini pridobljenih šolskih spričeval.
V zadnjem desetletju je bilo rešenih 12.000 vlog za priznavanje tujega izobraževanja za namen zaposlovanja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Afera Indeks – profesorjem 61 let zapora
Vso razsežnost anomalij na fakultetah in univerzah v državah balkanske regije kaže sodba višjega sodišča v Smederevu v Srbiji, ki je te dni obsodilo 12 profesorjev Pravne fakultete v Kragujevcu zaradi korupcije, prav tako pa so zaradi korupcije obtoženi tudi štirje posredniki, ki so profesorjem prinašali denar za izpite. V obtožnici piše, da so profesorji za izpit prejeli od 500 do 1000 evrov, diploma pa je stala od 12 tisoč do 16 tisoč evrov. Klobčič kupovanja izpitov se je pričel odvijati v javnosti pod imenom afera indeks leta 2007, ko je nek avtoličar ponudil policistu, da mu lahko priskrbi diplomo. Policist je to prijavil svojemu nadrejenemu in dve leti kasneje se je začelo sojenje 37 osebam, ki naj bi prejemale podkupnine, in 49 osebam, ki naj bi podkupnine dajale. Po desetih letih sojenja so krivdo dokazali vsega skupaj 16 osebam, ki so dobile vsaka od dve do 11 let zapora; skupaj 61 let zapora. Kot vse kaže, je to le primer ene fakultete od mnogih. Sodba še ni pravnomočna. Milena Zupanič
V tem času so zavrnili nekaj čez 500 vlog za vrednotenje izobraževanja, vzroki pa so različni. Med drugim ni šlo za formalno izobraževanje, država izvora sama ni priznavala kvalifikacij ali institucij kot del njenega formalnega šolskega sistema ali
izobraževanje ni bilo usklajeno z zakonodajo države izvora. V nekaj več kot stoterici primerov je izobraževanje resda bilo priznano kot del tujega šolskega sistema, vendar po ravni, stopnji ali vrsti izobrazbe ni bilo primerljivo s slovenskim šolskim sistemom, saj so obstajale bistvene razlike. Od leta 2005 naprej so v več kot 100 primerih podali prijavo organom pregona zaradi suma na ponarejene listine o izobraževanju.
Kako poteka preverjanje?
V postopku na Enic-Naricu preverjajo status institucije, na kateri je zaključeno izobraževanje v posamezni državi in za katerega listino je predložil vlagatelj, informacije o listini in drugih dokumentih, o področju, naslovu in informacijah o programu ter primerljivost s slovenskim izobraževalnim sistemom glede na raven, stopnjo oziroma vrsto izobraževanja.
Podatke o tujih sistemih in kvalifikacijah pridobivajo od pristojnih organov v tujini, med drugim iz podatkovnih baz, izobraževalnih institucij, ministrstev in inšpektoratov. »Kadar so ugotovljene nepravilnosti, nejasnosti ali sum na ponarejeno listino, verodostojnost listin preverjamo pri instituciji, ki jo je izdala, ali drugih pristojnih v tisti državi,« razlagajo na ministrstvu.
Nekatere fakultete kandidatom naložijo diferencialne izpite. FOTO: Jure Eržen/Delo
Le če bodo nadaljevali študij
Medtem na fakultetah in univerzah pojasnjujejo, da se ukvarjajo izključno s priznavanjem tujega izobraževanja kandidatov, ki želijo nadaljevati študij pri nas na drugi ali tretji stopnji. »Ne pa tudi v tujini pridobljenih nazivov za, denimo, namene zaposlitve,« pravijo na ljubljanski fakulteti za družbene vede.
Postopek priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje študija temelji na zakonu ter ob upoštevanju nacionalnih, mednarodnih in večstranskih sporazumov, ki jih je ratificirala Slovenija. Za njegovo vodenje je zadolžen pooblaščenec na članici univerze, kamor se kandidat prijavi za študij. V kolikor mu izdajo pozitivni sklep o priznanju tujega izobraževanja, se lahko pod enakimi pogoji kot slovenski študentje, prijavi na študij, pojasnjujejo na FDV.
Na mariborski univerzi odgovarjajo, da kandidatom priznavajo zgolj pravico do vpisa v nadaljnje izobraževanje. »Enakovrednosti pridobljenega naziva v postopku priznavanja v tujini pridobljenega izobraževanja ne ugotavljamo. Prav tako nismo pristojni za ugotavljanje plagiatorstva, saj v postopku priznavanja preverjamo le pridobljeno izobraževanje kot celoto, ki se dokazuje z ustreznimi listinami.« Enako zatrjujejo na primorski univerzi, kjer še dodajajo, da preverjajo tudi predmetnike študijskih programov in učne načrte, na podlagi katerih se potem odločijo, ali morajo kandidati opraviti še kakšne diferencialne izpite. Njihova praksa sicer kaže, da se kandidati že pred vpisom pozanimajo o možnostih in če naletijo na kakšne ovire, ki bi lahko vplivale na priznavanje njihovega izobraževanja, vpisnih vlog niti ne vložijo. V zadnjih desetih letih so le na eni od njihovih fakultet ugotovili, da kandidatova v tujini pridobljena izobrazba ni bila enakovredna naši.
Odmevni primeri tudi pri nas
Srbijo je v zadnjem času dodobra zatresla plagiatorska afera, v kateri so po dolgotrajnem odločanju več komisij ugotovili, da so v doktoratu finančnega ministra Siniša Malija celotni odstavki last drugih avtorjev. Sum, da je do izobrazbe prišel na nepošten način, je padel še na ministra za notranje zadeve in podpredsednika vlade Nebojša Stefanovića. V preteklosti se je pod drobnogledom zaradi izobrazbe znašel tudi marsikateri politik ali vpliven posameznik pri nas.
Nekdanji davčni inšpektor Đorđe Perić je leta 2005 v Kragujevcu zagovarjal doktorat, ljubljanska pravna fakulteta mu je naziv priznala leto kasneje, čez tri leta pa ugotovila, da je polovica besedila prepisana. Leta 2015 je začela preverjati še njegov magisterij.
Leta 2012 je ljubljanska ekonomska fakulteta magisterij odvzela Marku Jakliču, nekdanjemu predsedniku uprave Vzajemne, saj je del naloge prepisal iz dveh študij, ki ju je ta družba naročila, ko jo je vodil. Zaradi plagiatorstva so nazive odvzemali tudi na zasebnih fakultetah. Brez magistrskega naziva je na fakulteti za državne in evropske študije leta 2015 ostala ministrica za izobraževanje Klavdija Markež, s čimer se je poslovila tudi od ministrovanja. Naziv diplomiranega ekonomista so na Dobi, fakulteti za uporabne poslovne in družbene študije Maribor, odvzeli nekdanjemu mariborskemu županu in poslancu Francu Kanglerju, medtem ko je nekdanji poslanec Pozitivne Slovenije Borut Ambrožič na mariborski pravni fakulteti bil ob magisterij. Nekdanji državni sekretar okoljskega ministrstva Jure Leben pa je leta 2014 odstopil, potem ko je pri nas predstavljal z napačnim nazivom »magister znanosti«.
