Država bi lahko izbrala milejše ukrepe in z njimi dosegla cilje
Obrazložitev kaže, da bo ustavno sodišče sledilo pobudnikom in sporni člen odloka označilo za neustavnega.
Odpri galerijo
Ustavno sodišče je začasno razveljavilo stroge omejitve za prehod državne meje. FOTO: Jure Eržen/Delo
Do končne odločitve se zadrži izvrševanje člena odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni covida-19, je na podlagi treh pobud sklenilo ustavno sodišče. To pomeni, da stroge omejitve izhoda in vstopa v državo ne veljajo več.
Trojici predlagateljev je z argumenti uspelo dokazati, da bi bili lahko pogoji za potovanje v države oziroma administrativne enote držav na rdečem seznamu ustavno sporni. Da bodo (vsaj delno) uspeli v pobudi, se nakazuje tudi v odločitvi, da se vladni odlok v delu, ki to ureja, zadrži.
Ustavno sodišče je pobude (to so podali Rok Ban in družba Bas Production, Matic Kocjančič in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar) sprejelo in v sklepu pojasnilo, da so škodljive posledice, ki bi jih lahko povzročilo izvrševanje izpodbijane določbe ob njeni morebitni protiustavnosti, s katero bi se omejila možnost izstopa iz države in prek tega omejile pravica do svobode gibanja, pravica do zasebnega in družinskega življenja ter pravica do svobodne gospodarske pobude, hujše od škodljivih posledic za varstvo javnega zdravja, ki bi jih lahko povzročilo začasno zadržanje izvrševanja te določbe ob njeni morebitni ustavni skladnosti.
»Pravica do svobode gibanja je tudi ena od temeljnih svoboščin prava EU,« so poudarili ustavni sodniki in dodali, da je pomembno, da se pri omejitvi te pravice upoštevajo individualne okoliščine posameznika in da omejitve ne povzročajo diskriminacije. Nadaljnje izvrševanje te določbe bi posegalo v pravico do zapustitve države velikega števila prebivalcev Slovenije.
Že ob vložitvi pobude je Aleš Zalar poudaril, da vladni ukrep ni niti striktno nujen niti sorazmeren, pa ni niti primeren.
Odvetnica Tea Kovačič Mlinar, ki je prav tako opozarjala, da je veliko vprašanje, ali je določba, ki daje vladi tako rekoč neomejena pooblastila glede omejitev svobode gibanja, sploh v skladu z ustavo, saj gre za hud poseg v najbolj temeljno človekovo pravico, kar odpira možnosti zlorab.
O sklepu ustavnega sodišča pa pravi, da so se ustavni sodniki v pobudo temeljito poglobili, vsaj tako izhaja iz obrazložitve, zato se nakazuje, da bi pri dokončni odločitvi člen odloka lahko označili za neustavnega. »Jasno so namreč nakazali, da bi država cilje lahko dosegla z milejšimi oziroma primernejšimi ukrepi,« pravi Kovačič Mlinarjeva.
Dodala je še, da je precej povedno tudi, da so ustavni sodniki odločitev sprejeli s sedmimi glasovi za in dvema proti. Proti sta bila namreč le sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli.
Profesor Saša Zagorc s pravne fakultete Univerze v Ljubljani je pred dnevi za Delo prav tako izrazil pomisleke o ustavnosti vladnega ravnanja. Poudaril je sicer, da ustavna pravica zapustiti lastno državo in se vanjo vrniti ni absolutna in jo je možno tudi omejiti. A hkrati dodal, da pri odloku v oči zbode že to, da nikakor ne gre enačiti izhoda iz države z vstopom vanjo.
Trojici predlagateljev je z argumenti uspelo dokazati, da bi bili lahko pogoji za potovanje v države oziroma administrativne enote držav na rdečem seznamu ustavno sporni. Da bodo (vsaj delno) uspeli v pobudi, se nakazuje tudi v odločitvi, da se vladni odlok v delu, ki to ureja, zadrži.
Ustavno sodišče je pobude (to so podali Rok Ban in družba Bas Production, Matic Kocjančič in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar) sprejelo in v sklepu pojasnilo, da so škodljive posledice, ki bi jih lahko povzročilo izvrševanje izpodbijane določbe ob njeni morebitni protiustavnosti, s katero bi se omejila možnost izstopa iz države in prek tega omejile pravica do svobode gibanja, pravica do zasebnega in družinskega življenja ter pravica do svobodne gospodarske pobude, hujše od škodljivih posledic za varstvo javnega zdravja, ki bi jih lahko povzročilo začasno zadržanje izvrševanja te določbe ob njeni morebitni ustavni skladnosti.
Brez diskriminacije
»Pravica do svobode gibanja je tudi ena od temeljnih svoboščin prava EU,« so poudarili ustavni sodniki in dodali, da je pomembno, da se pri omejitvi te pravice upoštevajo individualne okoliščine posameznika in da omejitve ne povzročajo diskriminacije. Nadaljnje izvrševanje te določbe bi posegalo v pravico do zapustitve države velikega števila prebivalcev Slovenije.
Že ob vložitvi pobude je Aleš Zalar poudaril, da vladni ukrep ni niti striktno nujen niti sorazmeren, pa ni niti primeren.
Odvetnica Tea Kovačič Mlinar, ki je prav tako opozarjala, da je veliko vprašanje, ali je določba, ki daje vladi tako rekoč neomejena pooblastila glede omejitev svobode gibanja, sploh v skladu z ustavo, saj gre za hud poseg v najbolj temeljno človekovo pravico, kar odpira možnosti zlorab.
Obrazložitev nakazuje dokončno odločitev
O sklepu ustavnega sodišča pa pravi, da so se ustavni sodniki v pobudo temeljito poglobili, vsaj tako izhaja iz obrazložitve, zato se nakazuje, da bi pri dokončni odločitvi člen odloka lahko označili za neustavnega. »Jasno so namreč nakazali, da bi država cilje lahko dosegla z milejšimi oziroma primernejšimi ukrepi,« pravi Kovačič Mlinarjeva.
Dodala je še, da je precej povedno tudi, da so ustavni sodniki odločitev sprejeli s sedmimi glasovi za in dvema proti. Proti sta bila namreč le sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli.
Profesor Saša Zagorc s pravne fakultete Univerze v Ljubljani je pred dnevi za Delo prav tako izrazil pomisleke o ustavnosti vladnega ravnanja. Poudaril je sicer, da ustavna pravica zapustiti lastno državo in se vanjo vrniti ni absolutna in jo je možno tudi omejiti. A hkrati dodal, da pri odloku v oči zbode že to, da nikakor ne gre enačiti izhoda iz države z vstopom vanjo.
