Dvojna kandidatka Zelenih in SD povzročila resen zaplet

Kršili naj bi jim načelo sorazmernosti in pravičnosti.
Fotografija: Skoraj tri tedne pred volitvami se ponovno zapleta. FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Skoraj tri tedne pred volitvami se ponovno zapleta. FOTO: Jure Eržen/Delo

Ljubljana – Dvojna kandidatka Milena Babič pri SD in Zelenih Slovenije je povzročila zanimiv pravni zaplet, ki bi lahko pomenila celo ponovitev volitev v volilnem okraju Center. Državna volilna komisija je zavrnila kandidatno listo Zelenih v tej volilni enoti, zaradi česar predsednik te stranke Andrej Čuš napoveduje pritožbo na vrhovno sodišče.

Stranka Zeleni Slovenije bo jutri na vrhovno sodišče vložila pritožbo na odločitev državne volilne komisije (DVK), ki je zaradi kandidatke Milene Babič na dveh kandidatnih listah zavrnila njihovo kandidatno listo v volilni enoti Center, ker je SD prva vložila seznam svojih kandidatov, pri čemer Babičeva za SD kandidira v volilni enoti Ptuj.
 

Poseg v volilno pravico 


»Zadeva je jasna kot beli dan,« meni ustavni pravnik dr. Matej Avbelj. Spomni, da je v podobni zadevi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločilo leta 2006. Takrat je zapisalo, da izločitev cele kandidatne liste, ko kandidati na njo ne morejo vplivati, poseže v njihovo pasivno volilno pravico. »Tako ravnanje krši temeljno ustavno, v bistvu civilizacijsko načelo, da ni kazni brez krivde,« je za Finance zapisal Avbelj. Zaradi zmedene ali goljufive kandidatke, ki se je hkrati dala kandidirati na listo dveh političnih strank, namreč ne more biti kaznovana s prepovedjo kandidature celotna lista Zelenih v tretji volilni enoti.
 
Predsednik zelenih Andrej Čuš se pri pritožbi na sodišče sklicuje na stališče pravnika mariborske pravne fakultete Jurija Toplaka, ki trdi, da gre za neustavno odločitev DVK, ker ne pozna evropskih judikatov s področja volilne zakonodaje. Toplak pravi, da je že evropsko sodišče odločilo, da se ob dvojni kandidaturi ne sme zavrniti celotne liste kandidatov. To pomeni, da se ne sme izločiti ostalih kandidatov, ki niso kršili zakonodaje. Toplak na tej točki naredi korak dlje od Avblja, ker meni, da bi lahko bili celo prisiljeni ponoviti parlamentarne volitve, če vrhovno sodišče ne bi odpravilo odpraviti očitne napake DVK, ustavno sodišče pa bi prepozno vzelo zadevo v obravnavo.


Volitev ni mogoče razveljaviti

 
Toplak je za Večer izjavil, da se v DVK igrajo z legitimnostjo volitev. Ker bodo Zeleni jutri vložili pritožbo, je pričakovati, da bo vrhovno sodišče sprejelo določitev v največ 48 urah oziroma do popoldneva v nedeljo. S tako radikalnimi stališči, da bi bilo treba celo ponoviti volitve, se ne strinja ustavni pravnik, ki želi ostati anonimen do odločitve sodišča. Gre za zanimiv primer, pravi, a celotnih volitev ni mogoče kar tako razveljaviti ali ponoviti, bolj realno je, da bi se ponovile volitve bodisi na ravni volilne enote bodisi volilnega okraja, kakor je predvideno v zakonu o volitvah v državni zbor.

Odločitev DVK v tem primeru je problematična z vidika pravičnosti in sorazmernosti ukrepa, saj stranka ni odgovorna za napako, niti ostali kandidati na listi, odgovornost je izključno na strani kandidatke, saj je stranka delovala v dobri veri in nezavedajoče se, da nekaj počne narobe, pravi naš sogovornik.
 
Po drugi strani, dodaja ustavni pravnik, se je treba zavedati, da pri volitvah veljajo drugačna pravila, kjer morajo volilne komisije oziroma sodišča hitro odločati. »Treba je biti učinkovit, vsakršna popravljanja hotenih ali nehotenih napak pa so v tem volilnem sistemu velik problem. Volitve je treba izpeljati, ker gre za projekt velikih razsežnosti, vsi, ki v tem sodelujejo, se morajo zavedati, da prevzemajo veliko odgovornost, tako volilne komisije kot politične stranke, ki izbirajo kandidate in določajo kandidatne liste,« pravi naš sogovornik.


Sprememba zakonodaje


Zato je treba tudi razumeti, zakaj se je DVK odločila tako kot je, a ker je občutek, da je bil s tem v tem primeru prizadet pravičniški čut, bo zanimivo spremljati, kako bo odločilo vrhovno sodišče. Naš sogovornik še meni, da bo treba na tej točki razmisliti o spremembi volilne zakonodaje in prilagoditi volilna opravila podobnim zapletom.

Prvi, najbolj enostavek ukrep bi bil, da bi že na ravni volilniih komisij po enotah sploh vzpostavili informacijski sistem, ker volilne enote (osem jih je) v tem trenutku nimajo nobenega stika. V prihodnje bo treba razmisliti, koliko naj bodo volilne komisije avtonomne, problematično je, da nimajo nobenega stika, da bi preverjali informacije in s tem omogočili predčasno preverjanje list. Ko potem te pridejo do DVK, kjer preverjajo kandidature, pa je zadeva že potrjena in se lahko le še umikajo celotne liste. Gre za situacije, ki bi jih morali predvideti v volilni zakonodaji, pravi ustavni pravnik.

Komentarji: