Evropski milijoni za izstop iz premoga
Evropska komisija je sredi decembra potrdila slovenski program evropske kohezijske politike 2021–2027 in s tem dostop do 3,2 milijarde evropskih kohezijskih sredstev. Od tega je 259 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, iz katerega bodo za prestrukturiranje črpali v Šaleški dolini in Zasavju. Letnica izstopa iz premoga ostaja 2033, v Velenju želijo že do 2030 preiti na zeleno energijo in do 2027 ustvariti tisoč novih delovnih mest.
Od 259 milijonov evrov za projekte in programe je okoli enajst milijonov namenjenih za tehnično pomoč državi, drugo si bosta razdelila Šaleška dolina in Zasavje, Šaleški je namenjenih 70 odstotkov oziroma skoraj 174 milijonov evrov.
Da bo prestrukturiranje v Velenju velik izziv, se zavedajo vsi. Ne le zaradi velike povezanosti Premogovnika Velenje (PV) z lokalno skupnostjo, ki je bila v preteklosti še bistveno bolj očitna, in zaradi zaposlenih, povezanih s premogom, ampak ker je s tem povezano tudi iskanje nadomestnega vira za daljinsko ogrevanje. Z drugim največjim sistemom daljinskega ogrevanja v državi se ogreva 40.000 prebivalcev Šaleške doline. Kot so sporočili iz Mestne občine Velenje, je njihov cilj, da bodo do leta 2030 prešli na zeleno energijo.
Načrti
Ogrevanje naj bi bilo v prihodnje razpršeno, vključevalo bi več različnih zelenih virov: sončne toplarne, toplotne črpalke in za hladnejše mesece še uporabo biomase. Ampak najprej morajo zmanjšati porabo toplotne energije in optimizirati obstoječi sistem, da bodo zmanjšali izgube in prešli na nizkotemperaturni sistem. Kot poudarjajo na občini, je prav to nujno, da lahko v sistem vključijo obnovljive vire toplote. »Akcijski načrt preobrazbe smo že poslali pristojnim državnim in evropskim institucijam, da se do njega opredelijo. Ko bo načrt potrjen, bomo začeli pripravljati ustrezno dokumentacijo, ki bo osnova za črpanje evropskih sredstev,« so odgovorili iz velenjske občine.
V Velenju poudarjajo, da so prvo fazo prestrukturiranja začeli že pred dvema letoma, ko so v novoustanovljenem uradu za gospodarski razvoj in prestrukturiranje začeli intenzivno privabljati nove investitorje za ustvarjanje novih delovnih mest in pripravo projektov. Med cilji je širjenje poslovnih con, vzpostavitev industrijsko-tehnološkega parka, prenova Stare elektrarne v Center prihodnosti in že omenjena preobrazba sistema daljinskega ogrevanja. Kot še dodajajo na občini, želijo do leta 2027 v regiji soustvariti tisoč novih delovnih mest in zgraditi 400 novih stanovanj.
Kje sta zakona?
Januarja letos sprejeta nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva izstop iz premoga najkasneje leta 2033. Kljub energetski krizi na ministrstvu za infrastrukturo pri tej letnici vztrajajo, dodajajo pa, da si bo nova vlada prizadevala za vse prilagoditve in mehanizme za vključujoč izstop: »Odlašanje izstopa iz premoga v prihodnost bi prineslo višje stroške in zamaknilo bi prestrukturiranje premogovnih regij. Posebej je treba izpostaviti, da so na sprejetje in izvajanje strategije vezana znatna evropska sredstva.« Dodali so, da bi zamik časovnice ogrozil črpanje teh sredstev.
Po strategiji bi morali v pol leta sprejeti zakon o postopnem zapiranju PV in zakon o gospodarskem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije. To se ni zgodilo, v velenjski občini opozarjajo, da sta prav zakona podlaga za pravičen izstop iz premoga: »Za zdaj nismo uradno vključeni v nobeno ekipo za pripravo zakonov, si bomo pa prizadevali, da zakonov ne bodo pripravljali brez vključenosti lokalnih skupnosti ter da ju bodo pripravljali istočasno.«
A lokalnih skupnosti pri pripravi zakonov ni zraven. Na ministrstvu za infrastrukturo so odgovorili, da je osnutek zakona o zaprtju PV v pripravi in da bo sprejet predvidoma v prvi polovici leta 2023. Z ministrstva za gospodarstvo pa so odgovorili, da je grobi osnutek zakona o prestrukturiranju regije narejen: »Zavedamo se, da je vsebina tesno povezana z zakonom o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje. V doglednem možnem času bosta zakona dana v javno obravnavo.«
Da je vključenost občin in terena ključna pri pripravi strateških dokumentov, so v Velenju opozarjali od začetka priprave strategije za izstop iz premoga. Zdaj, ko je jasno, da bodo v državo za prestrukturiranje regij prišli milijoni, na to opozarjajo ponovno. Želijo, da bi Sklad za pravični prehod koordinirali na ravni regije: »Ne gre za sredstva posameznih ministrstev, ampak so ta sredstva namenjena izključno premogovni regiji. Prav tako niso namenjena doseganju podnebnih ciljev Slovenije in Evropske unije, ampak blaženju posledic zaradi doseganja podnebnih ciljev.«
Od države pričakujejo še, da takoj poskrbi za cestno infrastrukturo, vključno s tretjo razvojno osjo, in »sprejetje potrebnih zakonskih podlag za zaščito rudarjev in drugih delovnih mest, ki bodo degradirana v sklopu prestrukturiranja«.
