Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Slovenija

Financiranje manjšine sramota za Avstrijo

Če ne bo sprememb, Koroški Slovenci ne bodo preživeli še enega stoletja.
Na avstrijskem Koroškem bi moralo stati vsaj še sto dvojezičnih tabel več. Foto Voranc Vogel
Na avstrijskem Koroškem bi moralo stati vsaj še sto dvojezičnih tabel več. Foto Voranc Vogel
14. 9. 2019 | 08:15
3:52
Celovec – Iniciativa z imenom Slovenski konsenz za ustavne pravice (SKUP) na avstrijskem Koroškem pred skorajšnjimi volitvami v Avstriji in leto dni pred stoletnico koroškega plebiscita javno opozarja na manjšinska vprašanja, saj je po njihovem v javnosti napačen vtis, da so vsi problemi manjšine rešeni.

»Žal ne zadostuje zanašati se na to, da imamo Koroški Slovenci zastopniške organizacije, ki bodo že poskrbele, da se stvari uredijo. To pa je tudi kritika na račun osrednjih organizacij: menimo, da se ljudje ne čutijo zastopane, ker niti ne izvedo, kaj počnejo, kaj predlagajo ali zahtevajo,« je kritičen odvetnik Rudi Vouk, dolgoletni borec za pravice slovenske manjšine v Avstriji.

Vouk pravi, da bi bilo predrzno meniti, da lahko SKUP prepreči umiranje manjšine. Njihova ambicija tudi ni postati dodatna ali nova zastopniška organizacija Koroških Slovencev, še manj napad nanje. Želijo le vzbuditi posluh za reševanje manjšinskih vprašanj. »Ob nadaljevanju obstoječe politike slovenska manjšina na Koroškem naslednjega stoletja ne bo preživela,« je prepričan Vouk.

Razmere so po prepričanju članov SKUP (v ožji skupini so poleg Vouka še Lena Kolter, Felix Wieser, Sonja Kert-Wakounig, Andrej Mohar in Gabriel Hribar, iniciativo pa podpira tudi veliko mladih), alarmantne. »Čeprav bi moralo biti na dvojezičnem ozemlju samoumevno, da lahko slovenščino uporabljaš kjer koli,« pravi Vouk.
 

Dvojezičnih sodnikov ni


Tudi o dvojezičnem sodstvu po njegovem ni mogoče govoriti. »Ne le, da okoliši dvojezičnih sodišč pokrivajo samo približno eno tretjino dvojezičnega ozemlja, ostali, tudi če prihajajo iz uradno dvojezičnih občin, na primer Bilčovs ali Šentjakob v Rožu ali tudi Škocjan, pa nimajo pravice do dvojezičnega sodstva. Ampak tudi tam, kjer so na papirju dvojezična sodišča, je samo še en dvojezični sodnik. Ko bo ta šel v pokoj, ne bo več dvojezičnih sodnikov, saj že leta niso prevzeli nobenega dvojezičnega kandidata. Reforma bi bila že zdavnaj potrebna, zagovarja jo tudi stroka, le politika se je izogiba.«

Nič bolje ni na področju dvojezične topografije. Rudi Vouk: »Če bi sledili samo temu, kar je razsodilo ustavno sodišče, bi moralo imeti dvojezične napise okoli sto krajev več kot zdaj, pa že ustavno sodišče ni bilo zelo velikodušno.«

Problem je tudi financiranje slovenskih društev in organizacij na avstrijskem Koroškem, ki je po mnenju SKUP sramota za bogato Avstrijo. »Sredstva so že od leta 1995 nominalno nespremenjena. Ob upoštevanju inflacije, splošne gospodarske rasti in povečanih potreb to dejansko pomeni, da so se sredstva zmanjšala za dobro polovico. Ampak že leta 1995 so bila nezadostna. Brez podpore iz Slovenije marsikatere dejavnosti ne bomo mogli vzdrževati. To, kar zahtevamo, so pravzaprav majhni zneski, ki jih v avstrijskem proračunu ne bi čutili. Moralo bi priti do neke sistemske rešitve, saj je sicer normalno delovanje nemogoče,« je povedal Vouk.

V SKUP opozarjajo, da tudi če bi uresničili točke, ki jih navajajo v svojem memorandumu (od izobraževanja, uradnega jezika, topografije), bi bili šele tako daleč, da bi lahko govorili o formalni enakopravnosti. »Šele potem bi lahko začeli razmišljati, kaj dodatno potrebuje manjšina v spremenjenem, globaliziranem svetu, da bo zagotovljen njen obstoj v 21. stoletju,« sklene Vouk.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine