Goljufíja

V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo goljufíja.
Fotografija: FOTO: Delo
Odpri galerijo
FOTO: Delo

»Nekaj gnilega je v deželi Danski,« je spoznal Marcel v Shakespearjevi drami Hamlet. Njegove besede danes v slovenščini živijo kot frazem in označujejo kraj, kjer je nekaj zelo narobe. Nabor v zadnjem času izbranih izrazov v rubriki Beseda tedna me je ob upoštevanju družbenega dogajanja in premisleku, zakaj neki izraz postane beseda tedna, spomnil prav na to Marcelovo spoznanje. Je tudi pri nas kaj gnilega, če za besedo tedna tako pogosto izberemo tisto, ki označuje nekaj slabega ali pa ob aktualnem dogajanju vzbuja negativne asociacije? Nekaj najbrž že bo na tem, če je beseda tedna goljufija.

Beremo o goljufijah, povezanih z nespoštovanjem pogoja PCT, o goljufih, ki ponarejajo potrdila o cepljenju, in goljufanju s QR-kodami. SSKJ pojasnjuje, da je goljufija okoriščanje z oškodovanjem koga ali z zavajanjem v zmoto. Da je bila beseda prisotna v knjižnem jeziku že ob njegovem rojstvu, izvemo iz Besedja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, saj je bila z nekoliko drugačno izrazno podobo zapisana v prvi slovenski tiskani knjigi leta 1550, v Katekizmu Primoža Trubarja. In kako pestra je do današnjih dni postala besedna družina! Tistih bolj ali manj znanih besed v njej, ki jih najdemo na portalu Fran, najbrž ni treba naštevati, saj vemo, da je goljufanje dejanje goljufivega človeka, ki mu pravimo tudi goljuf. Posebne pozornosti pa bi morale biti deležne tiste, ki jih v slovarjih še ni in pričajo o neverjetni živosti jezika in ustvarjalnosti pišočih, ki preizkušajo jezikovno prožnost in sistemske možnosti izkoristijo za tvorjenje besed, kot so na primer velegoljufija, goljufijica, goljufič, goljufičenje, goljufivsko, a tudi negoljufija in negoljufiv.

Z jezikom opisujemo pojave, ki nas obdajajo, zato je želja, da besede goljufija ne bi potrebovali, najbrž neuresničljiva. Najprej moramo postati negoljufivi ali spoznati, da je med ogoljufati nekoga in ogoljufan biti le tanka meja. Koga oškodujemo, če topoglavo plahtamo pravila, ki so postavljena, da zaščitijo nas in druge? Verjetno se premalo zavedamo, da se odgovor skriva predvsem v tožilniški obliki zaimka se.

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).

goljufíja -e

samostalnik ženskega spola SSKJ2

Preberite še:

Komentarji: