»​Govor proti tujcem bo znova izrazit jeseni«

Ali je mogoče potegniti vzporednico med volitvami poslancev in županov?
Objavljeno
18. junij 2018 12.10
Posodobljeno
18. junij 2018 12.29
Na prejšnjih volitvah poslancev in županov – volili smo jih z vsega trimesečnim zamikom – ni bilo zaznati pravila, po katerem rezultat parlamentarnih volitev vpliva na izbor županskih kandidatov. FOTO: Jure Eržen
Ljubljana – Volivci so se na junijskih volitvah v državni zbor (DZ) zlasti na vzhodu države in v Šaleški dolini odločali drugače kot doslej. Zanimalo nas je, ali spremenjena volja volivcev na območjih, kjer sta doslej tradicionalno prevladovali ena ali druga opcija, napoveduje morebitne spremembe tudi na županskih volitvah.

Na prejšnjih volitvah poslancev in županov – volili smo jih z vsega trimesečnim zamikom – ni bilo zaznati pravila, po katerem rezultat parlamentarnih volitev vpliva na izbor županskih kandidatov: SLS, ki leta 2014 ni prišla v DZ, ima še vedno največ županov (31), SD, ki je tedaj tudi pošteno zreducirala poslanske vrste, je župane ohranjala, NSi in Desus pa sta ob uspehih na državnozborskih volitvah župane počasi izgubljala; SDS je do letos izgubljala oboje … Posebnost je SMC, zmagovalka volitev v DZ leta 2014, ki je poskušala prepričati celo s 40 župani, pa ji ni uspelo z niti enim. Številkam pritrjuje svetovalec za politično komuniciranje Alem Maksuti, ki pravi, da volitev v DZ in tistih za županske stole preprosto ne gre primerjati – predvsem zaradi volilnega sistema. Najboljši dokaz je po njegovem prav SLS.

image
Infografika


Velenjski salto mortale


Na tokratnih volitvah v DZ se je največji salto mortale zgodil v Velenju. Volivci, ki so na volitvah v DZ leta 2014 v volilnem okraju Velenje II podprli kandidata SD, so tokrat glasove dali SDS-ovemu Francu Roscu, v okraju Velenje I pa so dva poslanca (SMC in Desus) celo izgubili.

Velenjski župan Bojan Kontič, SD, zavrača, da bi razvpiti Teš 6 ali sporne zadeve z naselitvijo tujcev kakorkoli vplivali na volilni rezultat oziroma poraz SD v Šaleški dolini.

Ali ob takšnem zasuku volje volivcev, ki so iz Šaleške doline v DZ doslej vedno izvolili poslanca SD, obstaja možnost, da bo prihodnji velenjski župan z desnice? Bojan Kontič je prepričan, da ne. Svoji ekipi napoveduje še en mandat, saj da je SD leta 2014 na volitvah v DZ v velenjskih okrajih I in II dosegla »veliko slabši rezultat kot letos (razlika je skoraj sedemodstotna, o. p.), pa smo na lokalnih volitvah nekaj mesecev kasneje dosegli skoraj 50 odstotkov«. Profesor Filozofske fakultete v Ljubljani Igor Pribac o velenjskem porazu meni: »Premiki v desno so posledica tega, da je bilo v štirih letih levosredinske koalicije odsoten veliki mesija, ki bi volivce pritegnil, kot sta jih na minulih dveh volitvah Zoran Janković in Miro Cerar. Drugi vzrok je, da so nekatera okolja bolj kot druga zagrabila za ponujeno, zlasti SDS-ovo sliko sveta, češ da smo pred valom nevarnosti migrantov in beguncev. Protitujska govorica se je ponekod prijela. V Velenju se je to nakazovalo že ob poskusu naselitve tujce, iskalcev azilne pravice. Solidarnost je kot ena od značilnosti levega diskurza doslej v Velenju politično zmagovala. Zdaj nima več te moči, razpoloženje se je obrnilo.«

Zadeva z migranti spolitizirana
»Če bi Blok 6 vplival na volitve, SDS ne bi smel imeti poslanca, tako pa je v Šoštanju zmagal prav njihov kandidat. Prostorske akte za blok šest so sprejemali v Šoštanju, kjer je bil in je še župan iz vrst SDS, takrat tudi poslanec. Glede zadeve z migranti pa: to je bila popolnoma spolitizirana zadeva desnice. Rezultati našega delovanja so vidni. Množice migrantov ni,« se je Bojan Kontič, župan Velenja, zavrnil ugibanja, da je SD prvič brez poslancev v Saleški dolini zaradi aktualnih problemov.


Manjši premiki v levo ali desno


Šmarje pri Jelšah, kjer je bil leta 2014 izvoljen SDS-ov Vinko Gorenak, bo poslej zastopal gospodarski minister v Cerarjevi vladi Zdravko Počivalšek iz »sredinske« SMC. Delno se je volilno telo na desno premaknilo v Postojni, kjer je bil ob Robertu Pavšiču iz LMŠ izvoljen še SDS-ov Zvonko Černač (nekoč že poslanec in minister), od desne proti sredini pa so se premaknili v Mozirju, kjer bodo poleg poslanke SDS Nade Brinovšek poslej imeli še poslanca LMŠ Darija Krajčiča. Zanimiv je položaj v Celju, kjer je Bojan Šrot kot član SLS leta 2014 dobil še peti županski mandat, Celjani pa so v DZ ob poslanki SMC Janji Sluga sklenili poslati še predstavnika Levice Željka Ciglerja. Proti skrajni desni, k SNS, so zdaj zarotirali v Rušah, kjer so leta 2014 volili SD in Desus, tokrat pa poleg Bojane Muršič iz SD še Zmaga Jelinčiča, SNS, ter v Ormožu, ki ima po novem kar tri poslance – ob Mojci Žnidarič iz SMC in Aljažu Kovačiču iz LMŠ še Janija Ivanušo iz SNS.

O fenomenu Zmaga Jelinčiča, prvaka SNS, Pribac pravi: »Za kandidata se je ponudil dvojno zaznamovanim območjem: ki so gospodarsko pasivna, imajo nižjo stopnjo razvoja ter nižji BDP na prebivalca in imajo hkrati največ možnosti, da se prek njih odvali nov migrantski val. Tudi Velenje je simbol industrijskega razvoja, ki pa je po Tešu 6 zašel v globoko krizo.«


Tujci, slovenski grešni kozli


Protitujska nota je pri Slovencih, zlasti manj izobraženih, nedvomno prisotna, meni Pribac. »Na udaru« je vzhodni, gospodarsko manj razviti del države, ki ga napoved novega tujskega vala bolj zadeva: »Tujec v tej govorici prevzema vlogo grešnega kozla za prepočasen razvoj.« Pribac napoveduje, da lahko protitujski diskurz pričakujemo tudi na lokalnih volitvah. »Toda,« opozarja, »nanje poleg ideoloških opredelitev pomembno vplivajo tudi operativne sposobnosti ljudi, ki kandidirajo in ki lahko glede na parlamentarne volitve močno premešajo karte.«

- Izidi državnozborskih volitev ne vplivajo na izbor županov.
- SLS, ki je leta 2014 izpadel iz parlamenta, ima največ, 31 županov.
- Stranka SD izgubila poslanca v Velenju, upa na ponovno zmago na lokalni ravni.