Predlog je, da se shode izenači z drugimi druženji
Vlada je sicer tudi po 11-dnevnem zaprtju države v začetku meseca ohranila splošno prepoved prireditev, shodov, slavij, praznovanj in porok.
Odpri galerijo
Aleš Hojs FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje vladnega odloka v delu, ki začasno prepoveduje prireditve, shode in zborovanja. Vladi je naložilo, naj prepoved v sedmih dneh uredi na novo, pri tem pa upošteva pomen shodov za delovanje demokratične države. Odločitev je objavljena v uradnem listu. Do 18. aprila so shodi začasno še prepovedani.
Notranji minister Aleš Hojs je pojasnil, da sta ustavno presojo dali v pobudo dve osebi in sicer Sanja Fidler, za katero je minister Hojs povedal, da je večkrat pozivala oziroma organizirala proteste. Drugi pobudnik pa je Irfan Beširović, eden od izbrisanih, ki si ni uspel urediti stalnega prebivališča, kot ga je označil Hojs.
Novinarsko konferenco si lahko pogledate tu:
»Vse, kar je storila vlada v tem času, je služilo izključno zajeziti medsebojna druženja in zajeziti širjenje covida, ter razbremeniti zdravstveni sistem. Vlada se je naslonila na zakon o nalezljivih boleznih, ki to dopušča, in na ustavo,« je dejal minister Hojs. Vlada je v odgovoru ustavnemu sodišču posebej izpostavila zadnje študije, ki jih je treba zasledovati za zamejitev širjenja epidemije. Kot prvo je navedel zmanjšanje stikov, kar se prepreči tudi s shodi. »Ustavno sodišče je ocenilo, da je protestiranje in izražanje svojih mnenje pred varovanjem našega zdravja,« je strnil Hojs. S tem ustavno sodišče prevzema odgovornost, je še dodal.
Ker je ustavno sodišče zapisalo, da bi lahko zajezili širjenja virusa tudi z drugimi ukrepi, minister Hojs pričakuje, da bo dalo usmeritve oziroma navodila vladi. Bodo pa odločitev ustavnega sodišča spoštovali. Nov vladni predlog tako je, da se dovoljuje zbiranje ljudi na organiziranih shodih, ki morajo biti prijavljeni na upravni enoti. Za zdaj ni predvideno, da bi morali predlagatelji shoda dobiti soglasje ali dovoljenje NIJZ, je dodatno pojasnil Hojs.
Za zaprte prostore veljajo enaki pogoji kot za vsa druga druženja, kar določa vladni odlok. Za shode na prostem prav tako ni razlik. Dovoljena je ena oseba na deset kvadratnih metrov, če so osebe z istega gospodinjstva, je lahko večje število. Zgornja meja je sto. Tako v zaprtih kot odprtih prostorih morajo vsi, ki se družijo, upoštevati druge ukrepe za zajezitev virusa. Nov vladni ukrep bo začel veljati s ponedeljkom. Hojs je pojasnil še, da bodo nova pravila zbiranja veljala ne glede na vladno različico semaforja.
Hojs je ob tej postregel še s podatki o presojah primerljivih sodišč v Nemčiji in Franciji (to so namreč izpostavili ustavni sodniki v sklepu), ki da dokazujejo da je omejitev na sto udeležencev shoda povsem primerljiva. Pri tem pa je povedal, da so bila odločitve v omenjenih dveh državah sprejete v bistveno manj kritičnih epidemioloških razmerah, kot so danes v Sloveniji.
Ob upoštevanju epidemioloških ukrepov bo tako dovoljeno zbiranje do sto ljudi, Hojsu pa se tudi ne zdi smiselno, da bi bile razlike med shodi, porokami, zabavami in drugimi zasebnimi druženji.
A se je ustavno sodišče v sklepu opredelilo prav do tega. »Veljavna splošna ureditev zbiranj ne upošteva, da so škodljive posledice omejevanja shodov zaradi njihovega pomena v demokratični družbi bistveno hujše od škodljivih posledic omejevanja zasebnih druženj.«
Vse pa kaže, da bo tudi novi odlok, če bodo obveljala omenjena pravila, romal na ustavno sodišče, saj nekateri pravniki že opozarjajo, da je tudi omejitev sto ljudi lahko sporna, če se jih na večjem prostoru ob upoštevanju vseh ukrepov lahko zbere več.
Notranji minister Aleš Hojs je pojasnil, da sta ustavno presojo dali v pobudo dve osebi in sicer Sanja Fidler, za katero je minister Hojs povedal, da je večkrat pozivala oziroma organizirala proteste. Drugi pobudnik pa je Irfan Beširović, eden od izbrisanih, ki si ni uspel urediti stalnega prebivališča, kot ga je označil Hojs.
Novinarsko konferenco si lahko pogledate tu:
»Vse, kar je storila vlada v tem času, je služilo izključno zajeziti medsebojna druženja in zajeziti širjenje covida, ter razbremeniti zdravstveni sistem. Vlada se je naslonila na zakon o nalezljivih boleznih, ki to dopušča, in na ustavo,« je dejal minister Hojs. Vlada je v odgovoru ustavnemu sodišču posebej izpostavila zadnje študije, ki jih je treba zasledovati za zamejitev širjenja epidemije. Kot prvo je navedel zmanjšanje stikov, kar se prepreči tudi s shodi. »Ustavno sodišče je ocenilo, da je protestiranje in izražanje svojih mnenje pred varovanjem našega zdravja,« je strnil Hojs. S tem ustavno sodišče prevzema odgovornost, je še dodal.
S ponedeljkom drugače
Ker je ustavno sodišče zapisalo, da bi lahko zajezili širjenja virusa tudi z drugimi ukrepi, minister Hojs pričakuje, da bo dalo usmeritve oziroma navodila vladi. Bodo pa odločitev ustavnega sodišča spoštovali. Nov vladni predlog tako je, da se dovoljuje zbiranje ljudi na organiziranih shodih, ki morajo biti prijavljeni na upravni enoti. Za zdaj ni predvideno, da bi morali predlagatelji shoda dobiti soglasje ali dovoljenje NIJZ, je dodatno pojasnil Hojs.
Za zaprte prostore veljajo enaki pogoji kot za vsa druga druženja, kar določa vladni odlok. Za shode na prostem prav tako ni razlik. Dovoljena je ena oseba na deset kvadratnih metrov, če so osebe z istega gospodinjstva, je lahko večje število. Zgornja meja je sto. Tako v zaprtih kot odprtih prostorih morajo vsi, ki se družijo, upoštevati druge ukrepe za zajezitev virusa. Nov vladni ukrep bo začel veljati s ponedeljkom. Hojs je pojasnil še, da bodo nova pravila zbiranja veljala ne glede na vladno različico semaforja.
Hojs je ob tej postregel še s podatki o presojah primerljivih sodišč v Nemčiji in Franciji (to so namreč izpostavili ustavni sodniki v sklepu), ki da dokazujejo da je omejitev na sto udeležencev shoda povsem primerljiva. Pri tem pa je povedal, da so bila odločitve v omenjenih dveh državah sprejete v bistveno manj kritičnih epidemioloških razmerah, kot so danes v Sloveniji.
V novo ustavno spornost?
Ob upoštevanju epidemioloških ukrepov bo tako dovoljeno zbiranje do sto ljudi, Hojsu pa se tudi ne zdi smiselno, da bi bile razlike med shodi, porokami, zabavami in drugimi zasebnimi druženji.
A se je ustavno sodišče v sklepu opredelilo prav do tega. »Veljavna splošna ureditev zbiranj ne upošteva, da so škodljive posledice omejevanja shodov zaradi njihovega pomena v demokratični družbi bistveno hujše od škodljivih posledic omejevanja zasebnih druženj.«
Vse pa kaže, da bo tudi novi odlok, če bodo obveljala omenjena pravila, romal na ustavno sodišče, saj nekateri pravniki že opozarjajo, da je tudi omejitev sto ljudi lahko sporna, če se jih na večjem prostoru ob upoštevanju vseh ukrepov lahko zbere več.
