Janša: Spopad z zadnjo tretjino epidemije, nato odprava posledic
Glede STA je predsednik vlade Janez Janša danes na izredni seji DZ zagotovil, da vlada ne posega vanjo.
Odpri galerijo
FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Premier Janez Janša je v odgovoru na poslanska vprašanja v DZ dejal, da Slovenijo čaka zahteven spopad z zadnjo tretjino epidemije covida-19, nato pa bo prišel čas za odpravo posledic. Dogovor o svežnju za okrevanje evropskega gospodarstva po njegovih besedah »krepi luč na koncu tunela«, Slovenija pa bo del sredstev namenila tudi za zdravstvo. Po njegovih besedah brez tega tudi ne bi bilo virov za sedmi protikoronski paket v takem okviru, kot ga pripravljajo, prav tako ne bi mogli nadaljevati s pripravo nacionalnega načrta za okrevanje.
Poslanec Jožef Horvat (NSi) je na premiera naslovil vprašanje glede ključnih ukrepov za okrevanje slovenskega gospodarstva po epidemiji. Zanimalo ga je tudi, kaj bo vlada storila za posodobitev javnega zdravstvenega sistema, ki bo vsem državljanom zagotavljal dostopno javno zdravstvo. Če 1800 milijard, kolikor bo sveženj namenil za celotno Unijo, pomeni neko nepredstavljivo veliko številko, pa je okoli deset milijard evrov, ki jih bo iz njega prejela Slovenija, bolj oprijemljivih. »Dejstvo je, da je bil dosežen pomemben odgovor in v senci tega tudi soglasje o podnebnih ciljih, da Evropa postane ogljično nevtralna do leta 2050,« je ocenil.
Z vprašanjem o spopadanju z zdravstveno in gospodarsko krizo se je na premiera obrnil tudi poslanec Luka Mesec (Levica), ki je bil kritičen do dela vlade. »Slovenija je prva po tem, kako slabo upravljamo krizo. Imamo najdaljše zaprtje javnega življenja v regiji, pa smo kljub temu najslabši. Ljudje vam ne zaupajo,« je dejal Mesec. Janša se z njim ni strinjal. »V realnem svetu, kjer veljajo realni podatki, Slovenija po nobenem kriteriju ni najslabša v spopadu z epidemijo,« je dejal. Različne države imajo različne podatke, ker so v različnih fazah epidemije. »Pri nas bi lahko bili boljši, če bi delali skupaj, vi pa to jemljete kot politični boj. Ne zdravstveno, ne socialno, ne politično in ne ekonomsko nismo najslabši,« je odgovoril. Težave, s katerimi se soočamo, tudi pomanjkanje bolnišničnih postelj za akutno obravnavo, pa niso nastale čez noč, temveč so posledica neukrepanja v minulih letih, je pristavil.
Za demokracijo v vsaki državi so neodvisni javni mediji zelo pomembni, je predsednik vlade Janez Janša danes na izredni seji DZ poudaril v odgovoru na poslansko vprašanje Maše Kociper iz SAB. Vlada ne posega v Slovensko tiskovno agencijo (STA), predlagali smo le manjkajočega člana v nadzorni svet, ker ga ni bilo, je dejal. Pogodba, za katero vlada želi, da je izpolnjena, pa je bila z agencijo po njegovih besedah podpisana že lani, ko še ni bil premier. Tako kot jo je dolžna izvajati vlada, jo je dolžna izvajati tudi STA, je poudaril. Pogodbo, ki jo bo aktualna vlada podpisala za naprej, bo po njegovih besedah jasna v zvezi s tem, kar zahteva zakon. V zdajšnjo pogodbo pa zelo težko posega, je dodal.
Ob poslankinem vprašanju, ali se je v začetku decembra res sestal z novim lastnikom Pro Plusa Petrom Kellnerjem in se z njim pogovarjal o spremembi uredniške politike na POP TV, pa je dejal, da »zapisov portalov, ki delujejo na podlagi denarja neznanega izvora«, ne bere in ne komentira. »Profesionalni in neodvisni mediji so v izključnem interesu stranke in vlade, ki jo vodim,« je zatrdil. V času njegove prve vlade, ki jo je vodil med letoma 2004 in 2008, se je medijska svoboda v Sloveniji po mednarodnih merilih povečala za 50 odstotkov, je poudaril. »Delamo na tem, da bi bilo tako tudi v tem mandatu,« je dodal.
Poslanka je v svojem vprašanju menila, da »številni odkriti napadi na medije, ki delujejo v javnem interesu, in obračunavanje z njimi« dajejo vtis, da si jih aktualna politika poskuša podrediti in razgraditi. Zahtevala je, da DZ opravi razpravo o premierovem odgovoru na njeno vprašanje.
Premier je v odgovoru na poslanska vprašanja ob današnjem začetku izredne seje DZ zagotovil, da vlada ne zanemarja socialnega dialoga med epidemijo, ko je potrebno hitro ukrepanje. Vendar pa je predlogov veliko, pogosto si med seboj nasprotujejo. Če vlada ne upošteva vseh predlogov, to ne pomeni, da ni socialnega dialoga, je dejal.
Jani Prednik (SD) je na predsednika vlade naslovil vprašanje v zvezi s socialnim dialogom in usklajevanjem pri pripravi ukrepov. »Sprejemamo že sedmi tako imenovani protikoronski paket in večkrat je bilo opozorjeno, da vlada ne vodi ustreznega dialoga s prizadetimi in da se pojavljajo predlogi, ki niso povezani z zdravstveno krizo,« je dejal. Ljudje po njegovih besedah tudi ne razumejo, zakaj vlada »izgublja čas z vprašanji, ki z epidemijo nimajo nobene povezave«.
»Mislim, da smo, če pogledamo celoto, naslovili prav vsakega državljana, niti eden, prvič v zgodovini, ni bil izpuščen. Drugo vprašanje je, ali so vsi dobili ustrezno ali dovolj, vendar je treba pri tem upoštevati tudi materialne možnosti, saj epidemije še ni konec in treba je misliti tudi na prihodnje tri mesece,« je poudaril premier. Spomnil je, da je bil eden prvih ukrepov vlade ponovna vzpostavitev delovanja ekonomsko-socialnega sveta, ki v prejšnjih mandatih v nekaterih obdobjih sploh ni deloval, ker so ga posamezni socialni partnerji zapustili. Od ustanovitve je imel deset sej ter na stotine ur usklajevanj. »Ne samo, da smo vedno ukrepe usklajevali v veliki časovni stiski, usklajevali smo jih tudi s posameznimi deležniki,« je dejal Janša.
Na očitke, da so bile nekatere družbene skupine pri pripravi protikoronskih ukrepov spregledane, pa je dejal, da so univerzalni temeljni dohodek prejeli vsi, ki niso bili naslovljeni prek drugih ukrepov. »Slovenija ni edina država, ki je v epidemiji, podobne zakone sprejemajo povsod. Birokracija je seveda problem, vendar ni nastal v času epidemije. Če bi vlada posegala v vsak zakon posebej, bi mi še vedno sprejemali drugi protikoronski paket,« je prepričan premier. Če vlada ne bi ustrezno ukrepala, bi bila, tako Janša, ekonomska slika danes drugačna.
Premier Janez Janša je na poslansko vprašanje v DZ izjavil, da sta Italija in Hrvaška zaradi »dobre volje« povabili Slovenijo na pogovore glede njunih načrtov za razglasitev izključno ekonomskih con v Jadranskem morju. To povabilo je prišlo »ravno zaradi našega ugleda«, je dejal. Janša je s tem odgovarjal na poslansko vprašanje in kritiko koordinatorja Levice Luke Mesca, da se vlada slabo sooča z epidemijo covida-19 in da je »zavozila« tudi slovensko zunanjo politiko. Mesec je med drugim dejal, da »nas Hrvati in Italijani izigravajo, da bomo očitno lahko izgubili dostop na odprto morje«.
To je bil odgovor na hrvaško enostransko razglasitev zaščitne ekološko-ribolovne cone. Janša je pokazal tudi zemljevid, po katerem naj bi slovenska cona segala v sedanje odprto morje vse nekje do zemljepisne širine Rovinja. »Potem so prišli mojstri arbitraže. In arbitražna razsodba, v kateri piše, da Slovenija nima pravice do razglasitve ekonomske ali kakršnekoli cone v mednarodnih vodah. V kateri piše, da imamo junction, nimamo pa teritorialnega stika z mednarodnimi vodami,« je dejal.
Mesca je tudi napadel, ker naj bi izjavil, da bo Slovenija s tem »izgubila teritorialni stik do mednarodnih voda«. »Veliko neumnosti sem že slišal, ampak ta je ena največjih letos,« je dejal premier. Nakazal je, da naj bi bilo vse skupaj posledica tega, da so prejšnje vlade začele enostransko implementirati arbitražno razsodbo, predvsem pa, da so preklicale omenjeno razglasitev slovenske zaščitne cone.
Janša se je sicer ta konec tedna o hrvaških in italijanskih načrtih razglasitve izključno ekonomskih con v Jadranu pogovarjal s premieroma obeh sosednjih držav, Andrejem Plenkovićem in Giuseppejem Contejem. Po teh pogovorih je Janša napovedal srečanje zunanjih ministrov vseh treh držav na to temo v Benetkah.
Poslanec Jožef Horvat (NSi) je na premiera naslovil vprašanje glede ključnih ukrepov za okrevanje slovenskega gospodarstva po epidemiji. Zanimalo ga je tudi, kaj bo vlada storila za posodobitev javnega zdravstvenega sistema, ki bo vsem državljanom zagotavljal dostopno javno zdravstvo. Če 1800 milijard, kolikor bo sveženj namenil za celotno Unijo, pomeni neko nepredstavljivo veliko številko, pa je okoli deset milijard evrov, ki jih bo iz njega prejela Slovenija, bolj oprijemljivih. »Dejstvo je, da je bil dosežen pomemben odgovor in v senci tega tudi soglasje o podnebnih ciljih, da Evropa postane ogljično nevtralna do leta 2050,« je ocenil.
Z vprašanjem o spopadanju z zdravstveno in gospodarsko krizo se je na premiera obrnil tudi poslanec Luka Mesec (Levica), ki je bil kritičen do dela vlade. »Slovenija je prva po tem, kako slabo upravljamo krizo. Imamo najdaljše zaprtje javnega življenja v regiji, pa smo kljub temu najslabši. Ljudje vam ne zaupajo,« je dejal Mesec. Janša se z njim ni strinjal. »V realnem svetu, kjer veljajo realni podatki, Slovenija po nobenem kriteriju ni najslabša v spopadu z epidemijo,« je dejal. Različne države imajo različne podatke, ker so v različnih fazah epidemije. »Pri nas bi lahko bili boljši, če bi delali skupaj, vi pa to jemljete kot politični boj. Ne zdravstveno, ne socialno, ne politično in ne ekonomsko nismo najslabši,« je odgovoril. Težave, s katerimi se soočamo, tudi pomanjkanje bolnišničnih postelj za akutno obravnavo, pa niso nastale čez noč, temveč so posledica neukrepanja v minulih letih, je pristavil.
Janša: Vlada ne posega v STA
Za demokracijo v vsaki državi so neodvisni javni mediji zelo pomembni, je predsednik vlade Janez Janša danes na izredni seji DZ poudaril v odgovoru na poslansko vprašanje Maše Kociper iz SAB. Vlada ne posega v Slovensko tiskovno agencijo (STA), predlagali smo le manjkajočega člana v nadzorni svet, ker ga ni bilo, je dejal. Pogodba, za katero vlada želi, da je izpolnjena, pa je bila z agencijo po njegovih besedah podpisana že lani, ko še ni bil premier. Tako kot jo je dolžna izvajati vlada, jo je dolžna izvajati tudi STA, je poudaril. Pogodbo, ki jo bo aktualna vlada podpisala za naprej, bo po njegovih besedah jasna v zvezi s tem, kar zahteva zakon. V zdajšnjo pogodbo pa zelo težko posega, je dodal.
Ob poslankinem vprašanju, ali se je v začetku decembra res sestal z novim lastnikom Pro Plusa Petrom Kellnerjem in se z njim pogovarjal o spremembi uredniške politike na POP TV, pa je dejal, da »zapisov portalov, ki delujejo na podlagi denarja neznanega izvora«, ne bere in ne komentira. »Profesionalni in neodvisni mediji so v izključnem interesu stranke in vlade, ki jo vodim,« je zatrdil. V času njegove prve vlade, ki jo je vodil med letoma 2004 in 2008, se je medijska svoboda v Sloveniji po mednarodnih merilih povečala za 50 odstotkov, je poudaril. »Delamo na tem, da bi bilo tako tudi v tem mandatu,« je dodal.
Poslanka je v svojem vprašanju menila, da »številni odkriti napadi na medije, ki delujejo v javnem interesu, in obračunavanje z njimi« dajejo vtis, da si jih aktualna politika poskuša podrediti in razgraditi. Zahtevala je, da DZ opravi razpravo o premierovem odgovoru na njeno vprašanje.
Janša o socialnem dialogu
Premier je v odgovoru na poslanska vprašanja ob današnjem začetku izredne seje DZ zagotovil, da vlada ne zanemarja socialnega dialoga med epidemijo, ko je potrebno hitro ukrepanje. Vendar pa je predlogov veliko, pogosto si med seboj nasprotujejo. Če vlada ne upošteva vseh predlogov, to ne pomeni, da ni socialnega dialoga, je dejal.
Jani Prednik (SD) je na predsednika vlade naslovil vprašanje v zvezi s socialnim dialogom in usklajevanjem pri pripravi ukrepov. »Sprejemamo že sedmi tako imenovani protikoronski paket in večkrat je bilo opozorjeno, da vlada ne vodi ustreznega dialoga s prizadetimi in da se pojavljajo predlogi, ki niso povezani z zdravstveno krizo,« je dejal. Ljudje po njegovih besedah tudi ne razumejo, zakaj vlada »izgublja čas z vprašanji, ki z epidemijo nimajo nobene povezave«.
»Mislim, da smo, če pogledamo celoto, naslovili prav vsakega državljana, niti eden, prvič v zgodovini, ni bil izpuščen. Drugo vprašanje je, ali so vsi dobili ustrezno ali dovolj, vendar je treba pri tem upoštevati tudi materialne možnosti, saj epidemije še ni konec in treba je misliti tudi na prihodnje tri mesece,« je poudaril premier. Spomnil je, da je bil eden prvih ukrepov vlade ponovna vzpostavitev delovanja ekonomsko-socialnega sveta, ki v prejšnjih mandatih v nekaterih obdobjih sploh ni deloval, ker so ga posamezni socialni partnerji zapustili. Od ustanovitve je imel deset sej ter na stotine ur usklajevanj. »Ne samo, da smo vedno ukrepe usklajevali v veliki časovni stiski, usklajevali smo jih tudi s posameznimi deležniki,« je dejal Janša.
Na očitke, da so bile nekatere družbene skupine pri pripravi protikoronskih ukrepov spregledane, pa je dejal, da so univerzalni temeljni dohodek prejeli vsi, ki niso bili naslovljeni prek drugih ukrepov. »Slovenija ni edina država, ki je v epidemiji, podobne zakone sprejemajo povsod. Birokracija je seveda problem, vendar ni nastal v času epidemije. Če bi vlada posegala v vsak zakon posebej, bi mi še vedno sprejemali drugi protikoronski paket,« je prepričan premier. Če vlada ne bi ustrezno ukrepala, bi bila, tako Janša, ekonomska slika danes drugačna.
Janša: Po dobri volji sta nas Hrvaška in Italija povabili k pogovorom
Premier Janez Janša je na poslansko vprašanje v DZ izjavil, da sta Italija in Hrvaška zaradi »dobre volje« povabili Slovenijo na pogovore glede njunih načrtov za razglasitev izključno ekonomskih con v Jadranskem morju. To povabilo je prišlo »ravno zaradi našega ugleda«, je dejal. Janša je s tem odgovarjal na poslansko vprašanje in kritiko koordinatorja Levice Luke Mesca, da se vlada slabo sooča z epidemijo covida-19 in da je »zavozila« tudi slovensko zunanjo politiko. Mesec je med drugim dejal, da »nas Hrvati in Italijani izigravajo, da bomo očitno lahko izgubili dostop na odprto morje«.
To je bil odgovor na hrvaško enostransko razglasitev zaščitne ekološko-ribolovne cone. Janša je pokazal tudi zemljevid, po katerem naj bi slovenska cona segala v sedanje odprto morje vse nekje do zemljepisne širine Rovinja. »Potem so prišli mojstri arbitraže. In arbitražna razsodba, v kateri piše, da Slovenija nima pravice do razglasitve ekonomske ali kakršnekoli cone v mednarodnih vodah. V kateri piše, da imamo junction, nimamo pa teritorialnega stika z mednarodnimi vodami,« je dejal.
Mesca je tudi napadel, ker naj bi izjavil, da bo Slovenija s tem »izgubila teritorialni stik do mednarodnih voda«. »Veliko neumnosti sem že slišal, ampak ta je ena največjih letos,« je dejal premier. Nakazal je, da naj bi bilo vse skupaj posledica tega, da so prejšnje vlade začele enostransko implementirati arbitražno razsodbo, predvsem pa, da so preklicale omenjeno razglasitev slovenske zaščitne cone.
Janša se je sicer ta konec tedna o hrvaških in italijanskih načrtih razglasitve izključno ekonomskih con v Jadranu pogovarjal s premieroma obeh sosednjih držav, Andrejem Plenkovićem in Giuseppejem Contejem. Po teh pogovorih je Janša napovedal srečanje zunanjih ministrov vseh treh držav na to temo v Benetkah.
