Je snemanje vsepovsod in vsakogar vplivnežem dovoljeno?

Facebook, instagram, youtube in tiktok že dalj časa predstavljajo ogromne trge za uspešno trženje izdelkov, zato tam ne manjka oglasov. Vplivneži, ki imajo lahko tudi več milijonov sledilcev, na družbenih omrežjih v zameno za plačilo oglašujejo razne storitve, nastanitve in izdelke. Ker tovrstne oglase snemajo skorajda vsepovsod, se v oglasu mnogokrat znajdejo naključni mimoidoči in gostje nastanitev, ki soglasja za snemanje niso podali oziroma ne vedo, da so se znašli v plačanem oglasu. 

Posebej občutljivi so primeri, kjer so ljudje posneti v kopalkah, na bazenu ali plaži, saj gre za okoliščine, ki zahtevajo višji standard varstva zasebnosti. 

Posebej občutljivi so primeri, kjer so ljudje posneti v kopalkah, v bazenu ali na plaži, saj gre za okoliščine, ki zahtevajo višji standard varstva zasebnosti. FOTO: Thomas Coex/AFP

Zakonodaja izrecno ne opredeljuje pravil glede fotografiranja in snemanja posameznikov na javnih mestih. A ko gre za oglaševanje, bi morali biti vplivneži še posebej pozorni na pravico posameznika do zasebnosti, v primeru nadaljnje obdelave osebnih podatkov, kot je objava oglasa na družbenih omrežjih, pa je v večini primerov potrebna privolitev posameznika, ki je posnet. 

Umetna inteligenca bo oglaševanje obrnila na glavo

»V vsakem primeru je treba uravnovesiti dve temeljni človekovi pravici, in sicer pravico do zasebnosti posameznika, ki je sneman, in pravico do svobode izražanja tistega, ki snema,« pravi informacijski pooblaščenec. Dodaja, da je »pri tem treba upoštevati tudi, da je pričakovana zasebnost posameznikov na javnem dogodku ali osrednjem mestnem trgu zagotovo manjša kot pa na primer v bazenu ali na plaži ali na intimni večerji v restavraciji.«

Prijave skorajda neobstoječe, oglasov ne preverja nihče 

Fotografije in videi lahko predstavljajo osebne podatke, v primeru njihove nadaljnje obravnave pa v igro vstopi zakonodaja. Po Splošni uredbi o varstvu podatkov to velja takrat, ko je posameznik določljiv, torej če je jasno prepoznaven ali če se s posnetkom hkrati obdelujejo tudi drugi osebni podatki, kot so ime, priimek, letnica rojstva in podobno. V primeru snemanja otrok je soglasje staršev ali zakonitih skrbnikov vedno obvezno. 

Če je razločen obraz posameznika, če se vidi značilna tetovaža ali otrok, ki ga lahko kdo prepozna, to najverjetneje pomeni obdelavo osebnih podatkov. Za izključitev kršenja zakona in tožbe je najbolj enostaven način pridobitev privolitve tistega, ki je sneman. Ker vplivneži s svojimi objavami zasledujejo predvsem komercialni namen –ker z njimi zaslužijo –, bi morali za nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov, torej objavo oglasa, zaprositi za privolitev, kar pa je bolj izjema kot pa pravilo. 

Prav tako zanje izjema zasebne uporabe, ki izključuje pravila zakonodaje o varstvu podatkov, ne pride v poštev. 

Če posameznik meni, da je objava fotografije ali videa posegla v njegove osebnostne pravice, lahko sproži civilni ali kazenski postopek. FOTO: Jure Eržen

Če posameznik meni, da je objava fotografije ali videa posegla v njegove osebnostne pravice, lahko sproži civilni ali kazenski postopek in glavno besedo dobi sodišče. Informacijski pooblaščenec je dejal, da je bilo tovrstnih prijav v zadnjih letih zelo malo, Oglaševalska zbornica Slovenije pa do zdaj ni prejela še nobene. 

Oglaševalsko razsodišče sicer presoja o domnevnih kršitvah, a le če prejme konkretno pritožbo – v Sloveniji namreč nimamo institucije, ki bi take oglase in morebitne kršitve preverjala samoiniciativno, s čimer je trg snemanja in oglaševanja na družbenih omrežjih večinoma prepuščen vplivnežem. 

Mora biti razvidno, da gre za oglas

Ni prvič, da vplivneži z oglaševanjem na družbenih omrežjih hodijo po robu pravil. Čeprav je bilo v zakonu o varstvu potrošnikov že nekaj časa navedeno, da mora oglaševalec »v vseh oglaševalskih sporočilih, ki so del ali pa predstavljajo storitev informacijske družbe, zagotoviti, da je jasno prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in katero podjetje je njegov naročnik«, jih je do lanskega leta večina to ignorirala. 

Nato pa je tržni inšpektorat pod drobnogled vzel vse ustvarjalce oglaševalskih vsebin in jim poslal dopise z vsemi napakami in kršitvami, ki so jih zaznali. S tem so rešili eno težavo – vplivneži zdaj plačane objave označujejo kot oglas in pripišejo podjetje, ki je naročnik oglasa –, še vedno pa je problematično in neopredeljeno javno snemanje kogarkoli, kadarkoli in kjerkoli zaradi plačanih oglasov.