Kaj gospodarstvu lahko ponudijo superračunalniki
Superračunalnik v Mariboru, ki ga bo Slovenija kupila s pomočjo evropskih sredstev, bo med drugim pocenil in pospešil razvoj avtomobilskih delov.
Odpri galerijo
Khalil Rouhana: »Večina superračunalniških tehnologij je namenjena neposredno gospodarstvu.« Foto Blaž Samec
Novi superračunalniški center v Mariboru postavlja Slovenijo na vodilno mesto v Evropi, gospodarstvu pa prinaša številne priložnosti. Velika večina superračunalniških tehnologij se namreč uporablja neposredno v gospodarstvu, je za Delo dejal namestnik generalnega direktorja na generalnem direktoratu za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo Khalil Rouhana, ki se je mudil na obisku v Sloveniji.
Medtem ko se Združene države Amerike in Kitajska v trgovinski vojni bojujejo za tehnološko prevlado nad svetom, je Evropska unija spoznala, da je na tehnološkem področju nekoliko preveč odvisna od vse bolj muhastih ZDA, zato se poskuša tehnološko čim bolj osamosvojiti od ZDA.
Tudi zato EU namerava s skupnim evropskim podjetjem za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC do konca leta 2020 razviti mrežo superračunalniških centrov. Za mrežo osmih centrov bo EuroHPC namenil skupaj 850 milijonov evrov. V Sloveniji bo tak center v Mariboru, nastali pa bodo še v Bolgariji, na Češkem, Finskem, v Italiji, Luksemburgu, na Portugalskem in v Španiji.
Vega za 25 milijonov bo med 35 največjimi na svetu.
Slovenski superračunalnik bo ime dobil po matematiku Juriju Vegi, stal bo 25 milijonov evrov. To je skupna naložba Slovenije, strukturnih skladov in evropskega raziskovalno-inovacijskega centra. Superračunalnik v Mariboru bo imel okoli pet petaflopov (5000 milijonov milijonov operacij na sekundo) računske moči, kar pomeni, da bi bil trenutno na svetovni lestvici najzmogljivejših superračunalnikov umeščen okoli 35. mesta.
Vseh osem evropskih superračunalnikov bo skupaj imelo okoli 500 petaflopov računske moči. Največji trije bodo med petimi najzmogljivejšimi superračunalniki na svetu.
Zakaj so superračunalniki tako pomembni?
Matematični modeli za natančno napovedovanje vremena bi na navadnem računalniku potrebovali skoraj dva meseca, da nam napovedo, kakšno bo vreme v prihodnjih štirih ali petih urah. Za takšne napovedi potrebujemo precej zmogljivejše računalnike, kot so ti, ki jih običajno uporabljamo. Hitreje pridobljena in natančnejša vremenska napoved v ekstremnih razmerah lahko rešuje življenje. Tak računalnik je milijonkrat močnejši od navadnega računalnika, kakršnega imava midva na mizi.
So ti računalniki namenjeni le napovedovanju vremena?
Natančna napoved količine dežja, smeri in jakosti vetra ter podobno, kar omogoča superračunalnik, lahko rešuje življenja in premoženje, pomaga pa tudi razumeti, kako naše sedanje ravnanje lahko vpliva na podnebje v daljšem časovnem obdobju. Tudi pri testiranju zdravil se lahko izognemo testiranju na ljudeh, ampak z matematičnim modelom ugotovimo, kakšen bo dolgoročni učinek nekega zdravila na človeka.
Podobno velja za razvoj drugih izdelkov, denimo avtomobile, vlake in letala, za izboljšanje kakovosti in varnosti teh vozil. Ni več potrebe po uničevanju vozil med testiranjem. Namesto štirih let za razvoj novega modela avtomobila ali vlaka to lahko opravimo v šestih ali celo treh mesecih. To je za slovensko gospodarstvo, ki je zelo vpeto v evropsko avtomobilsko industrijo, lahko zelo uporabno.
Kakšna pa je uporabnost za manj sofisticirane izdelke?
Taka orodja se v Evropi že uporabljajo, denimo pri oblikovanju čevljev, ki jih s pametno uporabo velike množice podatkov lahko naredimo varnejše, udobnejše in povsem prilagojene stopalu posameznika.
Kdo in kako bo superračunalnike lahko uporabljal?
Čeprav so zelo uporabni in prilagodljivi, za ustrezno uporabo superračunalnikov potrebujemo ljudi s posebnimi znanji. Tudi zato superračunalnikov še nimamo preveč, bi jih pa morali imeti dovolj, da bi lahko uresničevali potrebe gospodarstva. Ker so zelo dragi in porabijo zelo veliko energije, si jih vsaka panoga ali vsako podjetje ne more privoščiti. Jih pa znotraj EU lahko delimo. Mala in srednja podjetja lahko take storitve uporabljajo brezplačno, za velika podjetja se uporaba plačuje.
Poleg super kadrov, katere so druge možne sinergije?
Slovenija povečuje svoje superračunalniške zmogljivosti skupaj s preostalim delom Evrope, ker s sedanjimi zmogljivostmi ne moremo zadostiti svojim potrebam. Naša podjetja in znanstveniki si zato pomagajo s superračunalniki v ZDA, torej svoje podatke razdajajo drugim.
Najzmogljivejše superračunalnike imajo v ZDA in na Kitajskem, Evropa ima danes komaj 45 odstotkov zmogljivosti, ki jih premorejo ZDA. Tovrstne naložbe poskušajo spodbuditi tehnološki razvoj EU in proces osamosvajanja od ZDA, kar ne služi le gospodarstvu, ampak tudi znanstvenim ciljem.
Medtem ko se Združene države Amerike in Kitajska v trgovinski vojni bojujejo za tehnološko prevlado nad svetom, je Evropska unija spoznala, da je na tehnološkem področju nekoliko preveč odvisna od vse bolj muhastih ZDA, zato se poskuša tehnološko čim bolj osamosvojiti od ZDA.
Tudi zato EU namerava s skupnim evropskim podjetjem za visokozmogljivo računalništvo EuroHPC do konca leta 2020 razviti mrežo superračunalniških centrov. Za mrežo osmih centrov bo EuroHPC namenil skupaj 850 milijonov evrov. V Sloveniji bo tak center v Mariboru, nastali pa bodo še v Bolgariji, na Češkem, Finskem, v Italiji, Luksemburgu, na Portugalskem in v Španiji.
Vega za 25 milijonov bo med 35 največjimi na svetu.
Slovenski superračunalnik bo ime dobil po matematiku Juriju Vegi, stal bo 25 milijonov evrov. To je skupna naložba Slovenije, strukturnih skladov in evropskega raziskovalno-inovacijskega centra. Superračunalnik v Mariboru bo imel okoli pet petaflopov (5000 milijonov milijonov operacij na sekundo) računske moči, kar pomeni, da bi bil trenutno na svetovni lestvici najzmogljivejših superračunalnikov umeščen okoli 35. mesta.
Vseh osem evropskih superračunalnikov bo skupaj imelo okoli 500 petaflopov računske moči. Največji trije bodo med petimi najzmogljivejšimi superračunalniki na svetu.
Zakaj so superračunalniki tako pomembni?
Matematični modeli za natančno napovedovanje vremena bi na navadnem računalniku potrebovali skoraj dva meseca, da nam napovedo, kakšno bo vreme v prihodnjih štirih ali petih urah. Za takšne napovedi potrebujemo precej zmogljivejše računalnike, kot so ti, ki jih običajno uporabljamo. Hitreje pridobljena in natančnejša vremenska napoved v ekstremnih razmerah lahko rešuje življenje. Tak računalnik je milijonkrat močnejši od navadnega računalnika, kakršnega imava midva na mizi.
So ti računalniki namenjeni le napovedovanju vremena?
Natančna napoved količine dežja, smeri in jakosti vetra ter podobno, kar omogoča superračunalnik, lahko rešuje življenja in premoženje, pomaga pa tudi razumeti, kako naše sedanje ravnanje lahko vpliva na podnebje v daljšem časovnem obdobju. Tudi pri testiranju zdravil se lahko izognemo testiranju na ljudeh, ampak z matematičnim modelom ugotovimo, kakšen bo dolgoročni učinek nekega zdravila na človeka.
Podobno velja za razvoj drugih izdelkov, denimo avtomobile, vlake in letala, za izboljšanje kakovosti in varnosti teh vozil. Ni več potrebe po uničevanju vozil med testiranjem. Namesto štirih let za razvoj novega modela avtomobila ali vlaka to lahko opravimo v šestih ali celo treh mesecih. To je za slovensko gospodarstvo, ki je zelo vpeto v evropsko avtomobilsko industrijo, lahko zelo uporabno.
Kakšna pa je uporabnost za manj sofisticirane izdelke?
Taka orodja se v Evropi že uporabljajo, denimo pri oblikovanju čevljev, ki jih s pametno uporabo velike množice podatkov lahko naredimo varnejše, udobnejše in povsem prilagojene stopalu posameznika.
Kdo in kako bo superračunalnike lahko uporabljal?
Čeprav so zelo uporabni in prilagodljivi, za ustrezno uporabo superračunalnikov potrebujemo ljudi s posebnimi znanji. Tudi zato superračunalnikov še nimamo preveč, bi jih pa morali imeti dovolj, da bi lahko uresničevali potrebe gospodarstva. Ker so zelo dragi in porabijo zelo veliko energije, si jih vsaka panoga ali vsako podjetje ne more privoščiti. Jih pa znotraj EU lahko delimo. Mala in srednja podjetja lahko take storitve uporabljajo brezplačno, za velika podjetja se uporaba plačuje.
Poleg super kadrov, katere so druge možne sinergije?
Slovenija povečuje svoje superračunalniške zmogljivosti skupaj s preostalim delom Evrope, ker s sedanjimi zmogljivostmi ne moremo zadostiti svojim potrebam. Naša podjetja in znanstveniki si zato pomagajo s superračunalniki v ZDA, torej svoje podatke razdajajo drugim.
Najzmogljivejše superračunalnike imajo v ZDA in na Kitajskem, Evropa ima danes komaj 45 odstotkov zmogljivosti, ki jih premorejo ZDA. Tovrstne naložbe poskušajo spodbuditi tehnološki razvoj EU in proces osamosvajanja od ZDA, kar ne služi le gospodarstvu, ampak tudi znanstvenim ciljem.
