Ministrica Šinko prihodnji teden s trgovci o primerjalniku cen
Potem ko je zaživel primerjalnik cen osnovnih živil (dostopen je na portalih Naša super hrana in vladni strani z navedenimi ukrepi za blažitev draginje), so se na kmetijsko ministrstvo usula vprašanja in pripombe o načinu izvedbe in rezultatih popisa.
Predvsem so bili nad rezultati nezadovoljni nekateri trgovci. Kmetijska ministrica Irena Šinko se bo v sredini prihodnjega tedna sestala s predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije, so sporočili z ministrstva. Namen sestanka bo seznanitev z odzivi trgovcev na primerjalnik cen. Sodelovanje s Trgovinsko zbornico pri primerjalniku cen bo pripomoglo, da bo na koncu potrošnik imel še boljšo sliko košarice osnovnih živil, menijo na ministrstvu in dodajajo, da so se sicer z deležniki v preteklosti sestali glede posredovanja podatkov o cenah, s Trgovinsko zbornico pa so se tudi usklajevai glede določitve skupin proizvodov v košarici živil.
Na dan objave primerjalnika cen je ministrstvo imelo soglasje za popis cen le pri treh od šestih trgovcev. Danes so soglasje dali tudi preostali trgovci.
Da primerjalnik cen ne bo imel nobenega učinka, kmetom pa bi lahko celo škodil, so menili v kmetijsko-gozdarski zbornici, kjer želijo, da bi bile na izdelkih javno objavljene marže oziroma razrez cen posameznih deležnikov v verigi preskrbe s hrano.
V nadaljevanju sledijo pojasnila na najpogostejša vprašanja glede primerjalnika cen.
Kaj je cilj projekta?
Glavni cilji je predstaviti ponudbo glede na posamezniku pomembne elemente izbire in tako potrošnikom zagotoviti lažjo izbiro med primerljivimi proizvodi pri različnih trgovcih. Na enem mestu lahko uporabniki primerjajo ponudbo izdelkov glede na ceno, poreklo in nekatere sheme kakovosti. Primerjalnik cen na enostaven način združuje informacije o tem, kakšna je ponudba izdelkov pri določenih trgovcih na določen dan popisa v Sloveniji in v treh sosednjih državah. Potrošniki lahko med sabo primerjajo živilske izdelke iz 15 osnovnih skupin živil in dodatnih 5 skupin živil, ki se bodo spreminjale na podlagi sezone in potreb.
Projekt ne bo dal vpogleda v marže
Namen projekta ni vpogled v marže oziroma razrez cene vzdolž verige preskrbe s hrano ter njihova objava, poudarjajo na ministrstvu. Če bodo kmetje, predelovalna industrija in trgovci dosegli soglasje o javni objavi marž, jih lahko tudi objavijo. Država nima podatkov o maržah in razrezu cen, poudarjajo. Če bo potrošnika treba dodatno zaščititi, pa ima država zakonsko možnost, da te podatke pridobi samo za potrebe ministrstva in vlade. Uvedba ukrepa spremljanja cen hrane po verigi od kmeta do trgovca po Zakonu o kontroli cen bi se uporabila, v kolikor se primerjalnik cen ne bo pokazal kot dovolj učinkovit.
Zakaj niso bile upoštevane posebne ugodnosti trgovcev za lojalne kupce?
Pri popisu so upoštevane redne cene in akcije, ki so dostopne vsem potrošnikom, ne glede na kartične popuste oziroma druge popuste, vezane na članstvo. Namen je spremljati rast rednih cen, ki so edini pravi pokazatelj stanja na trgu in vsem potrošnikom omogočiti tudi informacijo o akcijah, ki so vsem na voljo. Zato akcije, vezane na članstvo v programu zvestobe, v popis niso bile vključene, pojasnjuje ministrstvo.
Kako se izvaja popis, da so izdelki primerljivi?
Popisi se izvajajo na terenu, za vsak izdelek pa se spremljajo izpostavljenost, blagovna znamka, poreklo, shema kakovosti in hranilna vrednost. Pri metodologiji je bila določena opredelitev posamezne skupine živil, ki se spremlja za določeno skupino živil. S tem so bili opredeljeni izdelki, ki se bodo med seboj primerjali. Znotraj teh opredelitev popisovalci popisujejo proizvode, ki so na dan popisa pri trgovcu na voljo.
Pri obračunavanju košarice pa se pri vsakem trgovcu upošteva najcenejši proizvod in se sestavi košarica najcenejših proizvodov. Ta analiza tako omogoča potrošniku vpogled v cenovna gibanja najcenejših košaric.
Trgovci pravijo, da določena živila niso bila upoštevana
Na ministrstvu razlagajo, da so upoštevali zgolj jasno opredeljene opise za vsako posamezno skupino živil. Pri jabolkih so na primer popisovali zgolj nepakirana jabolka prvega razreda, in ne tudi pakiranih jabolk drugega razreda.
Drug primer so bili tudi siri, kjer se je popisoval poltrdi polmastni sir in ne polnomastni sir.
Pri popisu se popisujejo izdelki znotraj opisane kategorije, ki so pri trgovcu na dan popisa na razpolago in ustrezajo dani opredelitvi. Če znotraj te opredelitve izdelka ni na voljo, se popiše alternativa (primer testenine polžki - če so te na voljo, se popišejo vsi proizvodi, ki so na razpolago, in ne alternativa).
Kaj se zgodi, če popisanega izdelka ni na voljo, niti ni (ustreznega) nadomestka?
Glede na izdelke, ki so na voljo na lokaciji popisa, se poskuša poiskati najboljši približek izdelku, ki se ga išče, kar bi storil tudi potrošnik, ki išče ta izdelek, pravijo na ministrstvu. Če gre za približek, je v primerjalniku cen označen kot alternativa. Če ni na voljo tudi približka živila, ki se spremlja, se za izdelek določi, da ni bil na razpolago.
Kako so upoštevane različne cene pri nekaterih trgovcih, ki imajo različne formate trgovin (npr. različne cene v hipermarketih in supermarketih)?
Cene košarice se bodo spremljale pri šestih trgovcih v Sloveniji, ki zagotavljajo nacionalno prisotnost, in v večjih nakupovalnih središčih. Tako bo format za Mercator, Tuš in Spar enak kot za Hofer, Lidl in Eurospin, ki pa imajo vsi standarden format.
Ministrstvo se je odločilo za izvajanje popisa v ljubljanski regiji na točno določenih lokacijah, za katere imamo določene tudi nadomestne lokacije trgovin istega formata. Na teh istih lokacijah se bo popis izvajal tudi v naslednjih mesecih in bodo cene lahko primerljive. Zaradi primerljivosti med cenami pri trgovcih in med podatki med samimi popisi, ki se bodo izvajali na 14 dni, morajo biti popisi vedno izvedeni na enaki lokaciji. Popis je bil tako izveden v primerljivo velikih trgovinah. Lokacije, na katerih se popisuje, niso javno znane, zato da trgovci ne bi prilagajali cen.
