Konec milijonskih oškodovanj
Socialnovarstveni zavodi: Od julija bo najnižja cena za dnevno nego deset evrov.
Odpri galerijo
Uporabniki VDC, ki potrebujejo nego, ne bodo več oškodovani. FOTO: Polona Malovrh
Zagorje – Po desetletjih diskriminatornega in od lobijev ugrabljenega financiranja zdravstvene nege ministrstvo za zdravje popravlja »krivico« manjšim varstveno-delovnim centrom, ki so imeli v primerjavi z velikimi za isto storitev priznano tudi desetkrat nižjo ceno. Najnižja cena oskrbnega dne v domskem varstvu bo od julija 10 evrov na dan; enajst od 38 zavodov je ne dosega.
Če je zasavskemu VDC neenotno, predvsem pa netransparentno financiranje zdravstvene nege doslej odškrnilo tudi do 400.000 evrov letno, gredo »krivice« enajsterice VDC-jev in centrov za usposabljanje, delo in varstvo (Cudv) v milijone. Razliko v ceni oskrbnega dne do desetih evrov bosta ministrstvo za zdravje (MZ) in zdravstvena blagajna enajsterici krila iz 15-milijonskih prihrankov, ostali zavodi bodo veljavne cene obdržali. »Ne drži navedba Združenja zdravstvenih zavodov, da z aneksom k splošnemu dogovoru za 2018 dvigujemo cene zdravstvenih storitev. Nobenemu izvajalcu se v tem aneksu ne zvišuje cena storitve, /…/, temveč v okviru danih možnosti zagotavljamo največjo dostopnost do zdravstvenih storitev v korist pacientov,« je po arbitraži o aneksu konec maja dejala državna sekretarka MZ Ana Medved. Socialni zavodi bodo deležni 15 odstotkov zdravstvenih prihrankov.
V zasavskem VDC so v preteklosti nekajkrat s prstom pokazali na krivce za finančni nered v socialnih zavodih – to sta bila po njihovem Skupnost organizacij za usposabljanje (Sous), ki se je pogajala o cenah oskrbnega dne, ne da bi zavodi kdaj izvedeli za pogajalska izhodišča oziroma merila in zdravstvena zavarovalnica (ZZZS), ki je anomalije in s tem privilegije posameznih zavodov dopuščala. Podlaga za financiranje zdravstvene nege uporabnikov VDC je sicer zakon o zdravstveni dejavnosti, ki mu vsako leto sledi splošni dogovor z ZZZS. »Ta je kot tržnica, na kateri se določa cenik za posamezni zavod, saj osnova niso potrebe uporabnikov,« je leta opozarjala Špela Režun, direktorica zasavskega VDC. Po njenih ocenah je dvajset uporabnikov njihove stanovanjske skupnosti letno od ZZZS dobilo najmanj 70.000 evrov premalo. Glede na to, da imajo nekateri priznano zdravstveno nego, fizioterapijo, delovno terapijo … tudi za dnevno varstvo, je bilo 120 uporabnikov doslej vsako leto oškodovanih za vsaj 400.000 evrov. Valerija Bužan, predsednica Sous, je očitke s "terena", da je financiranje zdravstvene nege v zavodih domena ozkega kroga vplivnežev, doslej vztrajno zavračala, češ da so cene zdravstvene nege nižje glede na manjše potrebe uporabnikov, posploševanje, da je treba cene poenotiti, pa podobno neustrezno, kot če bi primerjali potrebe v vrtcu za predšolske otroke in domu za starostnike.
A za Režunovo je popravek cene zadosten dokaz, da dosedanja metodologija ni temeljila na potrebah uporabnikov: »Čim prej moramo priti do nove metodologije, ki uporabnikov ne bo diskriminirala glede na 'diagnozo', starost ali zavod, v katerega je vključen, ampak bo resnično izhajala iz njihovih dejanskih potreb.« Pri tem brez sodelovanja ustanovitelja socialnih zavodov ministrstva za delo (MDDSZ) ne bo šlo. »MDDSZ nas je do sedaj puščal same na tem področju delovanja, namesto da bi vsem izvajalcem zagotovilo enake sistemske pogoje za delovanje,« je kritična Režunova.
Nove cene nege bodo v zvezi Sonček 2,5-kratnik sedanjih, v zasavskem VDC dvakratnik, veljale pa bodo začasno, dokler pristojnim resorjem ne uspe vzpostaviti enotnega financiranja.
Zanj, meni Špela Režun, direktorica zasavskega VDC, ki je leta opozarjala na neustavnost obstoječega financiranja, bo treba še trdo delati: »Kar smo dobesedno izbojevali s pomočjo Klavdije Kobal Straus z MZ, je prvi korak k res transparentnemu financiranju. Ne glede na to nujno potrebujemo čim hitrejše nadaljnje sistemske rešitve financiranja zdravstvenih storitev (zdravstvene nege, delovne in fizioterapije) tako v domskem kot tudi v dnevnem varstvu. To je pogoj za deinstitucionalizacijo, saj če zdravstvene storitve niso dosegljive uporabniku v dnevnem varstvu, nima druge izbire, kot da ostane v celodnevni oskrbi v instituciji, oddaljeni od domačega kraja, ali pa doma brez vseh storitev.«
Zdravstveno nego v domskem varstvu, ki so jo zaradi prenizko priznane cene v zasavskem VDC in v drugih manjših zavodih doslej »pokrivali« s pomočjo varuhinj, prostovoljcev in različnih projektov, bodo poslej zahvaljujoč višjim priznanim cenam končno lahko krili s kompetentnimi kadri.
Če je zasavskemu VDC neenotno, predvsem pa netransparentno financiranje zdravstvene nege doslej odškrnilo tudi do 400.000 evrov letno, gredo »krivice« enajsterice VDC-jev in centrov za usposabljanje, delo in varstvo (Cudv) v milijone. Razliko v ceni oskrbnega dne do desetih evrov bosta ministrstvo za zdravje (MZ) in zdravstvena blagajna enajsterici krila iz 15-milijonskih prihrankov, ostali zavodi bodo veljavne cene obdržali. »Ne drži navedba Združenja zdravstvenih zavodov, da z aneksom k splošnemu dogovoru za 2018 dvigujemo cene zdravstvenih storitev. Nobenemu izvajalcu se v tem aneksu ne zvišuje cena storitve, /…/, temveč v okviru danih možnosti zagotavljamo največjo dostopnost do zdravstvenih storitev v korist pacientov,« je po arbitraži o aneksu konec maja dejala državna sekretarka MZ Ana Medved. Socialni zavodi bodo deležni 15 odstotkov zdravstvenih prihrankov.
"Krivi so slabi pogajalci iz Sous"
Na fotografiji Valerija Buzan in Jankovic. FOTO: Marko Feist
V zasavskem VDC so v preteklosti nekajkrat s prstom pokazali na krivce za finančni nered v socialnih zavodih – to sta bila po njihovem Skupnost organizacij za usposabljanje (Sous), ki se je pogajala o cenah oskrbnega dne, ne da bi zavodi kdaj izvedeli za pogajalska izhodišča oziroma merila in zdravstvena zavarovalnica (ZZZS), ki je anomalije in s tem privilegije posameznih zavodov dopuščala. Podlaga za financiranje zdravstvene nege uporabnikov VDC je sicer zakon o zdravstveni dejavnosti, ki mu vsako leto sledi splošni dogovor z ZZZS. »Ta je kot tržnica, na kateri se določa cenik za posamezni zavod, saj osnova niso potrebe uporabnikov,« je leta opozarjala Špela Režun, direktorica zasavskega VDC. Po njenih ocenah je dvajset uporabnikov njihove stanovanjske skupnosti letno od ZZZS dobilo najmanj 70.000 evrov premalo. Glede na to, da imajo nekateri priznano zdravstveno nego, fizioterapijo, delovno terapijo … tudi za dnevno varstvo, je bilo 120 uporabnikov doslej vsako leto oškodovanih za vsaj 400.000 evrov. Valerija Bužan, predsednica Sous, je očitke s "terena", da je financiranje zdravstvene nege v zavodih domena ozkega kroga vplivnežev, doslej vztrajno zavračala, češ da so cene zdravstvene nege nižje glede na manjše potrebe uporabnikov, posploševanje, da je treba cene poenotiti, pa podobno neustrezno, kot če bi primerjali potrebe v vrtcu za predšolske otroke in domu za starostnike.
INFOGRAFIKA: Delo
Financiranje nege določata zakon o zdravstveni dejavnosti in dogovor z ZZZS.Nujna je metodologija, ki bo izhajala iz dejanskih potreb uporabnikov.
Nove cene nege bodo v Sončku 2,5-kratnik sedanjih, v zasavskem VDC pa dvakratnik.
Nove cene nege bodo v Sončku 2,5-kratnik sedanjih, v zasavskem VDC pa dvakratnik.
A za Režunovo je popravek cene zadosten dokaz, da dosedanja metodologija ni temeljila na potrebah uporabnikov: »Čim prej moramo priti do nove metodologije, ki uporabnikov ne bo diskriminirala glede na 'diagnozo', starost ali zavod, v katerega je vključen, ampak bo resnično izhajala iz njihovih dejanskih potreb.« Pri tem brez sodelovanja ustanovitelja socialnih zavodov ministrstva za delo (MDDSZ) ne bo šlo. »MDDSZ nas je do sedaj puščal same na tem področju delovanja, namesto da bi vsem izvajalcem zagotovilo enake sistemske pogoje za delovanje,« je kritična Režunova.
...
Poenotiti bo treba tudi dnevno varstvo
Špela Režun, direktorica VDC Zagorje, pravi, da je popravek cen dokaz za dosedanjo netransparentnost. Foto Polona Malovrh
Nove cene nege bodo v zvezi Sonček 2,5-kratnik sedanjih, v zasavskem VDC dvakratnik, veljale pa bodo začasno, dokler pristojnim resorjem ne uspe vzpostaviti enotnega financiranja.
Zanj, meni Špela Režun, direktorica zasavskega VDC, ki je leta opozarjala na neustavnost obstoječega financiranja, bo treba še trdo delati: »Kar smo dobesedno izbojevali s pomočjo Klavdije Kobal Straus z MZ, je prvi korak k res transparentnemu financiranju. Ne glede na to nujno potrebujemo čim hitrejše nadaljnje sistemske rešitve financiranja zdravstvenih storitev (zdravstvene nege, delovne in fizioterapije) tako v domskem kot tudi v dnevnem varstvu. To je pogoj za deinstitucionalizacijo, saj če zdravstvene storitve niso dosegljive uporabniku v dnevnem varstvu, nima druge izbire, kot da ostane v celodnevni oskrbi v instituciji, oddaljeni od domačega kraja, ali pa doma brez vseh storitev.«
Zdravstveno nego v domskem varstvu, ki so jo zaradi prenizko priznane cene v zasavskem VDC in v drugih manjših zavodih doslej »pokrivali« s pomočjo varuhinj, prostovoljcev in različnih projektov, bodo poslej zahvaljujoč višjim priznanim cenam končno lahko krili s kompetentnimi kadri.
