Letno ponikne milijarda evrov

Od štirih milijard, kar je desetina BDP Slovenije, jih preplačamo četrtino.
Fotografija: Splošna bolnišnica Trbovlje je prva v državi, ki jo bodo energetsko sanirali s pomočjo kohezijskih sredstev, in prva pod drobnogledom. FOTO: Ljubo Vukelič
Odpri galerijo
Splošna bolnišnica Trbovlje je prva v državi, ki jo bodo energetsko sanirali s pomočjo kohezijskih sredstev, in prva pod drobnogledom. FOTO: Ljubo Vukelič

Trbovlje - Stroške korupcije pri javnih naročilih (JN) v Sloveniji ocenjujejo že na milijardo evrov, kar pomeni, da so JN preplačana vsaj za četrtino. V EU je ta strošek petkratnik našega, vsako leto pa zato izgubljena kar desetina investicij. EU bo projekte, financirane z evropskim denarjem, poslej varovala s pakti integritete. V enajsterici nadzorovanih je tudi Slovenija.

Evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu je že v 2015 v Berlinu predstavila skupni projekt z nevladno organizacijo Transparency International (TI), kako s pomočjo paktov integritete izboljšati izvajanje JN v projektih, financiranih iz kohezijskega oziroma evropskega sklada za regionalni razvoj. Povod za to so korupcijska tveganja pri porabi sredstev EU, kjer je Slovenija visoko na prioritetni lestvici.

Indeks zaznave korupcije kaže na veliko breme korupcije v več kot dveh tretjinah držav, pa tudi, da Sloveniji že od 2012 ne uspe vidnejši preboj; letos si 34. mesto delimo z afriško Botsvano. Temu primerno sliko kaže tudi statistika KPK: število rešenih prijav se je v zadnjih treh letih več kot prepolovilo, posledično tudi število obravnav ter zaključenih primerov. Pri čemer KPK ugotavlja, da se več kot desetina vseh prijav nanaša na JN. »Zaradi korupcije pri JN so čakalne dobe v našem zdravstvu daljše, ceste bolj luknjaste, bolnišnice slabše opremljene … Samo avtoceste smo po oceni urada za varstvo konkurence preplačali za tretjino ali za dve milijardi evrov,« navajata Sebastijan Peterka in Vid Doria iz TI Slovenija (TIS).

Infografika Delo.
Infografika Delo.


Iz državnega proračuna odtekajo milijoni


JN v svetovnem merilu predstavljajo med 13 in 20 odstotkov BDP, to je dobrih osem bilijonov evrov letno. V Sloveniji smo v 2016 oddali za 3,9 milijarde evrov JN ali slabo desetino BDP, a od teh po oceni TIS preplačali kar četrtino. Kar 60 odstotkov vseh naročil je bilo naročil blaga v vrednosti milijarde evrov, od tega za tretjino medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego – naročil, ki v Sloveniji prednjačijo po razkritih nepravilnostih. Med največjimi naročniki s področja JN so državna podjetja, med njimi tudi Slovenske železnice, za katere je revizija te dni razkrila nove netransparentne poti JN: samo dve podjetji znotraj skupine sta brez JN sklenili za 37 milijonov evrov poslov. Med javnimi zavodi s 50- in 25-milijonskim JN izstopajo Mestne lekarne in novogoriška bolnišnica. Državni revizorji so nepravilnosti v JN ugotovili pri obeh, druga se je zaradi preplačila kolčnih protez znašla celo v kriminalistični preiskavi. Prek JN se iz državnega proračuna stekajo milijoni evrov, opozarja TIS, korupcija v zdravstvu pa je najbolj usodna, saj pomeni kar najtanjšo črto med življenjem in smrtjo.


SBT v pilotnem projektu pakta integritete


Splošna bolnišnica Trbovlje (SBT) je prva v državi, ki jo bodo energetsko sanirali s pomočjo kohezijskih sredstev, zato tudi prva pod drobnogledom TIS v pilotnem projektu civilnega nadzornega mehanizma, kot še pravijo paktu integritete. TIS je v vlogi neodvisnega opazovalca prvi pakt sicer sklenil z ministrstvom za zdravje. »JN v naši državi tudi Evropska komisija izpostavlja kot eno največjih tveganj za nastanek malverzacij in nepravilnosti, tudi korupcije,« pravi Vid Doria, »tveganja za izgube pa so toliko večja, ker Slovenija z JN porabi približno tretjino državnega proračuna.« V Sloveniji, dodaja, smo še vedno prepogosto priče drobljenju naročil za izogibanje zakonu o JN, nasprotju interesov, krnjenju konkurence s kartelnim dogovarjanjem in slabemu nadzoru nad izvajanjem pogodb. Tudi ministrstvo za javno upravo ugotavlja, da posamezni naročniki v postopkih JN še vedno oblikujejo takšne specifikacije predmeta naročila, pogoje in merila, ki onemogočajo konkurenčnost, zato bi morali
organi nadzora po njihovem v postopkih preverjati tudi načelo gospodarnosti.


Majhnost je pri JN včasih prednost


Romana Martinčič, direktorica SBT, najmanjše slovenske bolnišnice, kjer so lani izvedli za 1,8 milijona evrov JN, pravi, da je kdaj tudi majhnost prednost: »Večkrat nam uspe izpogajati nižje cene oziroma ugodnejše nabavne pogoje, kot so v skupnih JN. Dobavitelji sicer ne gredo pod ceno, ki bi jim predstavljala izgubo, pa tudi ne navijejo cen, saj prav velikega dobička v malem sistemu ne morejo doseči. Verjetno si ob nas samo brusijo pete za »naskok« na večje sisteme.«

Na 2,4 milijona evrov ocenjena energetska sanacija treh stavb SBT bo stekla v naslednjih tednih. Najugodnejši ponudnik v četverici je bil trboveljski Rudis, ob SBT in TI tretji podpisnik pakta integritete.

Komentarji: