Večmilijonska e-Kultura: kaj bomo dobili z enotno platformo?

Ministrstvo za kulturo je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost zagnalo ambiciozen projekt e-Kultura s ciljem digitalne preobrazbe kulturnega sektorja. Tri milijone vanj prispevajo evropska sredstva, pol milijona pa proračun. Kot zagotavljajo, gre za ključni korak k sodobni in odprti kulturni infrastrukturi, ki bo digitalno dostopna tako domačemu kot mednarodnemu občinstvu.

Z e-Kulturo želi ministrstvo po lastnih navedbah vzpostaviti enotno informacijsko platformo, ki bo povezovala ključne podatkovne baze, razpise, digitalizirane vsebine in storitve na področjih knjige, gledališča, vizualne umetnosti, filma in intermedijskih umetnosti. Namen projekta, pri katerem sodelujejo štiri kulturne ustanove, je izboljšati dostop do kulturnih vsebin, spodbuditi digitalno opismenjevanje v kulturi ter okrepiti kompetence kulturnih ustvarjalcev pri produkciji, distribuciji in promociji vsebin – tudi z mislijo na kulturni turizem.

Partnerji in njihov prispevek

Sodelujoči Moderna galerija, Narodna in univerzitetna knjižnica (Nuk), Slovenski gledališki inštitut (Slogi) ter Slovenski filmski center (SFC) so pri tem za nadgradnjo svojih informacijskih sistemov skupno prejeli 1,5 milijona evrov.

Raz_ume je podatkovna baza Moderne galerije v Ljubljani o razstavah in umetnikih 20. in 21. stoletja na Slovenskem. FOTO: posnetek zaslona

Vsaka od ustanov v projekt prispeva svoje specifične vsebine in digitalne storitve. Tako Moderna galerija posodablja podatkovno bazo Raz_ume in oddaljeni dostop do vsebin, Nuk vzpostavlja sistem za spremljanje knjižne produkcije, Slogi razvija arhiv z avtomatiziranim dostopom do avtorsko zaščitenih gradiv, SFC pa gradi digitalno storitev za podporo filmskim produkcijam.

»S posodobitvijo in prenovo svojih informacijskih sistemov na področjih vizualne umetnosti, filma, knjige in gledališča bodo te ustanove pomembno prispevale k vzpostavitvi digitalnega podpornega okolja v kulturi. S tem bo projekt e-Kultura celostno pristopil k izboljšavam digitalne infrastrukture s področja kulture na ključnih točkah dela javnih ustanov,« je ob tem dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Ustanove s področij vizualne umetnosti, filma, knjige in gledališča bodo po mnenju ministrice prispevale k digitalnemu podpornemu okolju v kulturi. FOTO: Črt Piksi/Delo

Vzporedne nadgradnje in digitalni dosežki

Digitalizacija kulturnega sektorja se je izkazala za nujnost že med pandemijo covida-19, ko so bile številne kulturne dejavnosti prisiljene iskati nove poti do občinstva. S tem ko e-Kultura naslavlja prav potrebo po večji odpornosti in prilagodljivosti kulturnega sistema v sodobni digitalni družbi, postaja temelj digitalne prihodnosti slovenske kulture, temelječe na dostopnosti, povezovanju in odprtosti.

Projekt je usmerjen k dolgoročni in celostni digitalni preobrazbi kulturnega sektorja. Glavni strateški cilji vključujejo digitalizacijo upravnih postopkov, kot so razpisi in evidence, oblikovanje podpornega okolja za vse oblike umetniškega izražanja, povezovanje in nadgradnjo obstoječih podatkovnih zbirk ter promocijo slovenske kulture doma in v tujini.

Na operativni ravni to pomeni nadaljevanje razvoja digitalnih javnih storitev, raziskovanje možnosti za povezovanje obstoječih vsebin, razvoj interoperabilnih informacijskih sistemov in oblikovanje formalnopravnih okvirov za trajnostno upravljanje digitalnih vsebin. Platforma bo tako delovala kot enotna vstopna točka do vseh pomembnih informacij o kulturi – od razpisov do kulturnih dogodkov, od arhivskih vsebin do novic in analiz.

Obenem se nadgrajujejo tudi obstoječe digitalne aplikacije – za razvide, evidence in javne razpise –, uvaja se poslovno analitično okolje za obdelavo podatkov, obnavlja se spletno mesto Culture.si, ki postaja pomembno orodje za mednarodno promocijo slovenske kulture; digitalizira se tudi evidenca javne kulturne infrastrukture, ki je zdaj na voljo na portalu Opsi (Odprti podatki Slovenije) in vključuje interaktivni zemljevid.

Že leta 2023 so na ministrstvu v okviru službe za digitalizacijo oblikovali posebno projektno enoto, ki bo za trajnostni razvoj digitalnih storitev skrbela tudi po zaključku financiranja. Na naša dodatna vprašanja o projektu jim do zaključka redakcije ni uspelo odgovoriti.