»Nečloveške omejitve se ne smejo več ponoviti«

Desetkrat več mladih kot pred petimi leti je letos spomladi mislilo na samomor, dvakrat več jih je imelo družinske, štirikrat več psihične težave.
Fotografija: Socialna distanca ne sme postati brezčasna stalnica. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Socialna distanca ne sme postati brezčasna stalnica. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Ljubljana – Med epidemijo covida-19 je pri nas na samomor pomislilo desetkrat več otrok oziroma mladostnikov kot v 2015, z težavami v družini se jih je soočalo dvakrat več, s psihičnimi težavami pa štirikrat več kot pred petimi leti, kaže statistika klicev na TOM telefon za otroke in mladostnike pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS).

»Nečloveško omejevanje otrok in mladostnikov do obšolskih dejavnosti« je spomladi, ko so šole za zajezitev epidemije zaprle vrata, strahovito poglobilo njihove duševne stiske, statistiko TOM telefona pojasnjujejo na Zvezi in opozarjajo, da je ob pripravah na varen začetek šolanja nujno upoštevati tudi obšolske aktivnosti. Te so namreč priložnost, da se otroci in mladostniki umaknejo iz »toksičnega okolja«, se zaupajo vrstnikom in drugim, zaupanja vrednim.

Ko so marca in aprila merili utrip Tom telefona, so ugotovili, da se je v primerjavi z istim obdobjem leta 2015 občutno povečal delež mladih, ki so se po pomoč k njim obračali na temo družinskih odnosov, psihičnih težav, zlorab in misli na samomor. Te so težile vsakega petnajstega mladega, ki je poklical na TOM telefon, družinski odnosi so skrbeli skoraj vsakega desetega, psihične težave je omenjal vsak osmi …



Številne službe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov so zaradi omejitve širjenja novega korona virusa okrnile delovanje, zato so bile telefonske linije za pomoč v stiski, kakršna je tudi TOM telefon, še toliko pomembnejše. Panični napadi, nespečnost, tesnoba, depresija, samopoškodovanje in samomorilne misli so težave, zaradi katerih so otroci in mladostniki redno klicali na telefon Zveze, pod okriljem katere deluje devet svetovalnih skupin z okrog dvesto usposobljenimi svetovalci. O poslabšanju stanja so poročali tako otroci in mladostniki brez predhodnih težav na področju duševnega zdravja kot tisti, ki so se s tovrstnimi težavami že soočali.

Tudi v obšolskih dejavnostih otroci razvijajo socialne in življenjske veščine. Foto: Oste Bakal
Tudi v obšolskih dejavnostih otroci razvijajo socialne in življenjske veščine. Foto: Oste Bakal



Žrtve nečloveških omejitev


Veliko otrok, ki se obrača na TOM telefon, prihaja iz družin, ki jim že pred epidemijo niso nudile najbolj primernega in varnega okolja, zato so meseci, preživeti doma, bistveno poslabšali njihovo stanje, ugotavljajo v Zvezi.

Otroci in mladostniki so v času korona virusa trpeli zaradi osamljenosti, strahu, depresije … Njihove duševne stiske, pravijo na Zvezi, so očem veliko bolj skrit problem, kot pa številke o okuženih, zato »ne smejo več biti žrtve nečloveških omejitev«. Tudi v obšolskih dejavnostih otroci razvijajo socialne in življenjske veščine.

Darja Groznik, predsednica ZPMS: »Politika ne sledi odgovornosti za slabe rezultate na področju duševnega zdravja naših otrok in mladostnikov«. Foto: Dejan Javornik
Darja Groznik, predsednica ZPMS: »Politika ne sledi odgovornosti za slabe rezultate na področju duševnega zdravja naših otrok in mladostnikov«. Foto: Dejan Javornik


»Bojimo se, da država z ukrepi za zaščito pred korona virusom ne razmišlja dovolj premišljeno in da bo postala socialna distanca brezčasna stalnica. To se ne sme zgoditi, saj bo duševno zdravje naših otrok in mladostnikov še bolj zaskrbljujoče, kot jo trenutno kaže statistika TOM telefona. Ne upamo si niti razmišljati o tem, kdo bo škodo, storjeno otrokom, pozneje popravljal,« še svarijo na Zvezi. Darja Groznik, njena predsednica, pa ugotavlja, da »politika, ki med drugim oblikuje tudi segment sociale in šolstva, ne sledi odgovornosti za slabe rezultate na področju duševnega zdravja naših otrok in mladostnikov«.


Varne točke že v 111 krajih


V sto enajstih slovenskih krajih obstaja tudi prek 1030 Unicefovih varnih točk, kamor se lahko zatečejo otroci v stiski. Slovenija pa je kot prva v svetu uvedla tudi mobilne varne točke – to so vsi avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa.



»Če so se otroci prej lahko umaknili v šolo in se zaupali prijateljem, so v času pandemije kar naenkrat postali ujetniki svojih domov, ki za vse niso varen prostor, in kjer imajo le omejen dostop do pomoči in podpore,« pravi Tjaša Jazbinšek iz Unicefu. Varne točke so različne javni prostori, kot denimo knjižnice, frizerski saloni, trgovine …, v katerih zaposleni kot Unicefovi prostovoljci nudijo otrokom trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski.

Preberite še:

Komentarji: