Nogo s plina, radarji na kar 611 lokacijah
Da je počasneje tudi zares varneje, kaže podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro kar 85-odstotna.
Odpri galerijo
Hitrost je najpogostejši vzrok prometnih nesreč. FOTO: Getty Images/Istockphoto
Policisti bodo po vsej državi danes preverjali, ali vozniki upoštevajo omejitve hitrosti. Maraton nadzora hitrosti se je začel ob šesti uri zjutraj in bo potekal do 18. ure. Izvajalo ga bo 214 policistov, v nadzor pa se bodo v okviru rednega dela vključevali tudi drugi policisti. Meritve bodo potekale na 611 lokacijah po Sloveniji.
Kot so povedali predstavniki policistov, želijo s tem spremeniti vozniške navade in voznike spodbuditi, da upoštevajo omejitve hitrosti. Glede na število prometnih nesreč te namreč niso same sebi namen. Lani se je na slovenskih cestah zgodilo 18.248 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 91 ljudi.
Letos je na slovenskih cestah umrlo že 26 ljudi, kar je deset več kot istem obdobju lani.
Akcija maraton nadzora hitrosti poteka že peto leto zapored, izkušnje iz preteklih let pa kažejo, da policisti na dan nadzora ugotavljajo zelo malo prekoračitev hitrosti. Takrat hitrost prekorači okoli 3,5 odstotka voznikov, medtem ko ob rednih kontrolah ugotavljajo osem odstotkov prekoračitev.
Osnovni namen nadzora ni usmerjen v kaznovanje voznikov, ampak v spreminjanje njihovih vozniških navad, opozarja Robert Vehovec iz sektorja prometne policije na generalni policijski upravi. Maraton sicer poteka v 26 državah, ideja pa se je porodila pred šestimi leti v Nemčiji. Tam so jo zelo dobro sprejeli. Lani je sodelovalo 23 držav, kontroliranih je bilo 3.224.397 vozil in zaznanih 257.639 prekrškov.
Na agenciji za varnost prometa pri tem opozarjajo, da so podatki o prehitrih voznikih na naših cestah še vedno skrb vzbujajoči. V letu 2017 je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo kar 46 ljudi, to je skoraj vsaka druga smrtna žrtev na naših cestah. Med vozniki in potniki osebnih avtomobilov so najbolj ogroženi in najbolj ogrožajo mladi med 18. in 24. letom ter starejši od 50 let. Pogosto so žrtve prometnih nesreč z vozili tudi ranljivejši udeleženci v prometu, predvsem pešci in kolesarji.
Samo deset kilometrov na uro nad omejitvijo hitrosti (50 km/h) pomeni, da se naša pot ustavljanja podaljša za kar 12 metrov, kar je lahko znotraj naselja usodno. Zato je za doseganje večje varnosti v cestnem prometu pomembno, da znotraj naselij in na regionalnih cestah znižamo povprečne hitrosti. Z znižanjem povprečnih hitrosti za samo en kilometer na uro bi znotraj naselja število prometnih nesreč upadlo za štiri odstotke, zunaj naselja pa za dva odstotka, opozarjajo na Agenciji RS za varnost prometa.
Na to, da je počasneje tudi zares varneje, kaže podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 kilometrov na uro pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot deset odstotkov.
Hitrost je ključni dejavnik tveganja za najbolj ranljive skupine udeležencev (pešce, kolesarje, starejše in otroke), pomembna pa je tudi pri posledicah voznikov in potnikov v vozilih. Na avtocestah je hitrost pogosto povezana tudi s prekratko varnostno razdaljo med vozili.
Kot so povedali predstavniki policistov, želijo s tem spremeniti vozniške navade in voznike spodbuditi, da upoštevajo omejitve hitrosti. Glede na število prometnih nesreč te namreč niso same sebi namen. Lani se je na slovenskih cestah zgodilo 18.248 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 91 ljudi.
Letos je na slovenskih cestah umrlo že 26 ljudi, kar je deset več kot istem obdobju lani.
Akcija maraton nadzora hitrosti poteka že peto leto zapored, izkušnje iz preteklih let pa kažejo, da policisti na dan nadzora ugotavljajo zelo malo prekoračitev hitrosti. Takrat hitrost prekorači okoli 3,5 odstotka voznikov, medtem ko ob rednih kontrolah ugotavljajo osem odstotkov prekoračitev.
Osnovni namen nadzora ni usmerjen v kaznovanje voznikov, ampak v spreminjanje njihovih vozniških navad, opozarja Robert Vehovec iz sektorja prometne policije na generalni policijski upravi. Maraton sicer poteka v 26 državah, ideja pa se je porodila pred šestimi leti v Nemčiji. Tam so jo zelo dobro sprejeli. Lani je sodelovalo 23 držav, kontroliranih je bilo 3.224.397 vozil in zaznanih 257.639 prekrškov.
Na agenciji za varnost prometa pri tem opozarjajo, da so podatki o prehitrih voznikih na naših cestah še vedno skrb vzbujajoči. V letu 2017 je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo kar 46 ljudi, to je skoraj vsaka druga smrtna žrtev na naših cestah. Med vozniki in potniki osebnih avtomobilov so najbolj ogroženi in najbolj ogrožajo mladi med 18. in 24. letom ter starejši od 50 let. Pogosto so žrtve prometnih nesreč z vozili tudi ranljivejši udeleženci v prometu, predvsem pešci in kolesarji.
Policisti bodo na 611 lokacijah merili hitrost. FOTO: PU Novo mesto
Verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro je 85-odstotna
Samo deset kilometrov na uro nad omejitvijo hitrosti (50 km/h) pomeni, da se naša pot ustavljanja podaljša za kar 12 metrov, kar je lahko znotraj naselja usodno. Zato je za doseganje večje varnosti v cestnem prometu pomembno, da znotraj naselij in na regionalnih cestah znižamo povprečne hitrosti. Z znižanjem povprečnih hitrosti za samo en kilometer na uro bi znotraj naselja število prometnih nesreč upadlo za štiri odstotke, zunaj naselja pa za dva odstotka, opozarjajo na Agenciji RS za varnost prometa.
Na to, da je počasneje tudi zares varneje, kaže podatek, da je verjetnost smrti pešca ob trku pri hitrosti 50 kilometrov na uro kar 85-odstotna, pri hitrosti 30 kilometrov na uro pa se verjetnost, da bo pešec zaradi trka umrl, zmanjša na manj kot deset odstotkov.
Hitrost je ključni dejavnik tveganja za najbolj ranljive skupine udeležencev (pešce, kolesarje, starejše in otroke), pomembna pa je tudi pri posledicah voznikov in potnikov v vozilih. Na avtocestah je hitrost pogosto povezana tudi s prekratko varnostno razdaljo med vozili.
